Obiskovalci rastlinjaka si lahko tam sposodijo knjigo in v njeni družbi posedijo ob kaktusih ali sredozemskih rastlinah, ki se bohotijo v rastlinjaku. "Ta knjižnica je zamisel, ki je zbudila veliko zanimanja zlasti pri gostih iz drugih evropskih držav," je pripovedoval vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon. Knjižnica je ob koncih tedna zanimiva tudi mimoidočim sprehajalcem, medtem ko je med tednom obisk razmeroma slabši ne glede na to, da je obisk rastlinjaka brezplačen.
Turisti na obisk, Slovenci po telefonu
Posedanje s knjigo ob svežini rastlin je smiselno nadaljevanje bogate tradicije rastlinjakov. Ti so se prvotno razvili že v antičnem Rimu, ponovno pa so jih začeli obujati v 13. stoletju, v prvi vrsti, ker so imeli ljudje željo po eksotičnem sadju ali pa zgolj zelenju skozi vse leto, je razložil Bavcon. No, zgodovina tivolskega rastlinjaka je precej krajša, a kljub temu je rastlinjak že praznoval spoštljivo stoto obletnico. Prvotno je tam domovala mestna vrtnarija, v kateri so med drugim prezimovale palme, ki so bile med letom razporejene po Jakopičevem drevoredu. Dve leti nazaj pa je zgradbo v upravljanje dobil botanični vrt, ki je s pomočjo zavoda Turizem Ljubljana objekt tudi prenovil. "V notranjosti smo iz železniških tramov ogradili prostor za rastline, poskrbeli smo za avtomatizirano ohranjanje temperature, lani smo zamenjali tudi zavese, ki so bile že povsem preperele."
Da je pri prenovi pomagal zavod Turizem Ljubljana, ni naključje, saj Bavcon poudarja, da imajo turisti iz drugih evropskih držav precej drugačen odnos do botaničnih vrtov. "Za turiste, zlasti iz severnih držav, je povsem običajno, da ob obisku nekega mesta obiščejo tudi botanični vrt, ki ga obravnavajo enakovredno kot narodni muzej ali galerijo. Glede tega smo Slovenci malo drugačni." Ne glede na to drugačnost pa je zanimanje za rastline med Slovenci v nenehnem vzponu. Razlika je le v tem, da se to zanimanje odraža rahlo drugače, saj se na botanični vrt obračajo predvsem lastniki rastlin, ki potrebujejo nasvete za njihovo nego. "Če bi imeli telefon za nasvete, bi linija pregorela," je v šali povedal Bavcon. Vsemu povpraševanju po nasvetih v ljubljanskem botaničnem vrtu pa tako in tako ne morejo slediti tudi zaradi omejenih finančnih sredstev, ki jih imajo na razpolago.
Tudi rastline so moderne
Po drugi strani pa je tivolski rastlinjak vrhunec obiskov doživel, ko je gostil mednarodno razstavo orhidej, ki so trenutno izjemno priljubljene. "Tudi pri rastlinah velja moda. To ni nič novega, pravzaprav je to znano že, odkar se je začel človek ukvarjati z rastlinami," je dejal Bavcon. Tudi minljivost mode je sestavni del človekovega ukvarjanja z rastlinami. Tako so nekoč izjemno moderni fikusi, ki so veljali za, poleg tajnic, sestavni del pisarn, danes bolj na obrobju. Tudi eden izmed fikusov v tivolskem rastlinjaku je prišel prav iz pisarne, kjer ni bil več zaželen. Tudi zato, je dejal Bavcon, ima vsaka rastlina svojo zgodbo".
