Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

Skulptura v spomin Ivanu Hribarju

Ljubljana -  Na Hribarjevem nabrežju so včeraj slovesno odgrnili skulpturo v spomin Ivanu Hribarju, županu prestolnice med leti 1896 do 1910. Ob stoletnici njegovega županovanja je sedanji župan Zoran Janković zbranim povedal, da je bil "Hribar vztrajen in trmast župan, ki je iz dolge vasi naredil mesto in postavil temelje, na katerih sloni današnja Ljubljana, ki se lahko primerja z vsemi drugimi prestolnicami." Umetniško delo je oblikoval kipar Mirsad Begić, ponazarja pa Ivana Hribarja v trenutku, ko prejema pismo, v katerem mu cesar daje podporo za popotresno obnovo Ljubljane.

Nalagam galerijo
  • Hribar je v času županovanja Ljubljano postavil ob bok drugim modernim evropskim mestom
  • V Ljubljani odkrili spomenik "najboljšemu županu" Ivanu HribarjuNa Bregu v Ljubljani so odkrili spomenik nekdanjemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju ob 100. obletnici izteka njegovega 14-letnega obdobja županovanja. Več v prispevku. (Foto: Kristina Župevc)

Ivan Hribar je bil poleg ljubljanskega župana tudi pomemben gospodarstvenik, pesnik, pisatelj in prevajalec ter začetnik slovenskega bančništva. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil tudi izgradnjo vodovoda, v času županovanja pa je zaslužen predvsem za obnovo sedanje slovenske prestolnice po velikonočnem potresu leta 1895. V Ljubljano je vabil tudi različne arhitekte, ki so dali mestu poleg srednjeveške in baročne tudi secesijsko podobo, načrtno je planiral tudi zelene površine. Po njegovi zaslugi je začela delovati ljubljanska elektrarna, po tirih pa je zapeljal prvi tramvaj. V Kraljevini Jugoslaviji je bil najprej veleposlanik v Pragi, nato pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje jugoslovanski senator. Znan je bil tudi kot velik domoljub. Po napadu na Jugoslavijo leta 1941 je storil samomor v znak protesta proti italijanski okupaciji. Takrat že devetdesetletni mož se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, saj bi tako delno priznal italijansko okupacijo, zato je skočil v Ljubljanico, zaradi česar je tudi umrl.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor