Pobuda družbe Giposs za oceno ustavnosti in zakonitosti državne uredbe o kategorizaciji cest, ker severna ljubljanska obvoznica teče po dveh njenih zemljiščih in s tem družbi onemogoča uporabo svoje lastnine, je razkrila, da je lastništvo dela severne ljubljanske obvoznice trideset let po končani gradnji še vedno neurejeno. Evidenca geodetske uprave kaže, da je Giposs lastnik še manjše parcele (37 kvadratnih metrov) na Štukljevi cesti oziroma servisni cesti, prek katere se vozila z obvoznice priključijo na Dunajsko cesto.
Problematičnih je več deset parcel
Omenjeni zemljišči sta v zemljiški knjigi pripisani Gipossu. A čeprav je vlada v svojem odgovoru ustavnemu sodišču dejala, da o lastništvu teče spor med Gipossom in Mestno občino Ljubljana, to ne drži, so potrdili na občini. Iz zemljiške knjige prav tako ni mogoče razbrati, da bi kdo drug Gipossu oporekal lastništvo. Če bo tako tudi ostalo, bi ustavno sodišče lahko presodilo v Gipossovo korist in Družbi za avtoceste RS ali mestni občini naložilo, naj zemljišči odkupi ali naj Giposs razlasti in mu izplača odškodnino.
Pregled lastništva zemljišč na delu obvoznice in spremljajočih servisnih cest med Dunajsko in Vojkovo cesto pa kaže še bolj skrb vzbujajočo sliko. Brez Gipossovih parcel smo našteli še 25 drugih zasebnih parcel oziroma 12.800 kvadratnih metrov, po katerih tečejo bodisi obvoznica (ki je državna javna cesta) bodisi servisne ceste (ki so občinske javne ceste). Vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da so lastniki teh zemljišč različne fizične osebe.
Če se po obvoznici premikamo proti vzhodu, lahko najdemo še precej drugih parcel, ki niso v lasti občine, države, niti Darsa. Med drugim je velik del krožišča Tomačevo v zemljiški knjigi pripisan propadlemu SCT. Naključje ali ne, mestna občina je ravno takrat, ko smo prvič opozorili na neurejeno stanje v zemljiški knjigi, vložila zahtevek za ureditev lastništva zemljišč na območju krožišča Tomačevo in še nekaterih drugih zemljišč v Ljubljani. Svojo lastninsko pravico nad krožiščem občina utemeljuje s pravnomočnim sklepom o preskusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravicah, ki ga je sodišče potrdilo v stečajnem postopku SCT, kažejo podatki v zemljiški knjigi.
Če ne bo dokazov, bo občina morala seči v žep
Zakaj je še vedno toliko parcel, čez katere vodijo javne ceste, v zasebni lasti? V Darsu so pojasnili, da stanja v zemljiški knjigi niso mogli urejati, ker nimajo dokumentacije o nakupih zemljišč. Dars je namreč obvoznico leta 1994 zgolj prevzel v upravljanje, nakupe zemljišč pa je med letoma 1978 in 1984 vodila Samoupravna interesna skupnost za gradnjo cest Ljubljana, katere pravna naslednica je Mestna občina Ljubljana, so povedali na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami.
Ker je Samoupravna interesna skupnost kupovala le dele parcel, parcelacija pa ni bila opravljena takoj, ta nakupov ni mogla vpisati v zemljiško knjigo. Ob tem se postavlja vprašanje, kako je sploh upravna enota izdala gradbeno dovoljenje, če v zemljiški knjigi lastništvo ni bilo urejeno. Na oddelku za ravnanje z nepremičninami so razložili, da je v osemdesetih, ko je potekala gradnja severne obvoznice, za pridobitev dovoljenja zadostovalo že, če je investitor priložil sklenjene pogodbe o nakupu.
Na ljubljanski občini so zagotovili, da bodo lastništvo zemljišč, ki so bila odkupljena in za to obstajajo listinski dokazi, ustrezno uredili. Če bo kdo temu oporekal, bo občina morala zadevo predati v odločanje sodišču. A še večji problem lahko nastane, če teh dokazov ni. Tega se zavedajo tudi na občini, kjer pravijo, da bodo v tem primeru lastnike morali razlastiti, kar pa pomeni, da bo občina morala seči v proračun.
Podobnih pobud je na desetine, če ne že na stotine
Ob tem velja omeniti, da pobud o oceni ustavnosti in zakonitosti državnih uredb oziroma predvsem občinskih odlokov o kategorizaciji cest na ustavnem sodišču ni malo. Natančnega podatka o številu tovrstnih postopkov nimajo, a generalni sekretar sodišča dr. Sebastian Nerad je povedal, da jih je na desetine, če ne že na stotine. »Ustavno sodišče je v svojih odločbah opozorilo na problematiko kategorizacij javnih cest. Občine lahko odločitve ustavnega sodišča predvidijo, zato je smiselno, da se problema lotijo same, seveda v sodelovanju države,« je Nerad prepričan, da bi občine tovrstne postopke lahko uredile tudi brez posredovanja ustavnega sodišča.
Enako velja tudi za Dars, kjer pa so povedali, da lastniška razmerja rešujejo skladno z razpoložljivimi sredstvi. Koliko zemljišč je zemljiškoknjižno neurejenih na ljubljanski obvoznici in koliko na avtocestni mreži, v Darsu niso povedali, ker da evidence vodijo po lastnikih zemljišč, a tudi tega podatka nam niso posredovali. Navedli pa so, da so lani sklenili 714 pogodb o ureditvi razmerij.
A tudi v primerih, ko je ustavno sodišče že presodilo, da so posamezne občine brez ustrezne pravne podlage nacionalizirale zasebna zemljišča, stanje pogosto ostaja neurejeno, je nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič opozoril na nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča. To dokazujejo tudi letna poročila sodišča, v katerih lahko beremo, katere odločbe niso bile upoštevane.