»Tujci taktizirajo in ustavljajo odkup lesa. Zastonj si zatiskamo oči, da ga bomo prodali doma,« opozarja predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič, ki ustanavljanju državnega podjetja za trgovanje z lesom in upravljanje z državnimi gozdovi načeloma sicer ne nasprotuje, a je prepričan, da ga še lep čas ne bo. »Zakon o njegovi ustanovitvi bo odprl cel kup vprašanj, od gospodarskih do političnih. S tega stališča je težko pričakovati, da bo to hitra rešitev,« dodaja Zupančič in predlaga dvotirno delovanje: posebej za čimprejšnjo odpravo posledic žledoloma in posebej za ustanavljanje državnega podjetja Slovenski gozdovi, d. o. o.
Zavestno v izgubo?
Marko Šercer, direktor podjetja Tisa, ki se ukvarja z različnimi gozdarskimi storitvami, pa vztraja, da je ustanovitev gospodarske družbe v lasti države, ki bi odkupovala les iz poškodovanih gozdov, nesmiselna. »Če bo država kupovala les po tržni ceni, to pomeni, da bo zanj plačala toliko kot Avstrijci, Italijani ali slovenska industrija... To ne bo imelo nobenega učinka. Če ga bo kupovala po netržnih cenah, torej po višjih, kot veljajo na trgu, pa se sprašujem, kako, kajti to pomeni, da bomo imeli državno podjetje, ki bo zavestno delalo z izgubo. Če ne bi imeli 20-letnih izkušenj s poslovanjem državnih podjetij, s plenjenjem politike in njenih satelitov po teh podjetjih, bi me morda še lahko kdo prepričal, da je to smiselno in da lahko solidno posluje tudi državno podjetje. Toda ne poznam niti enega, kjer ne bi bilo ribarjenja v kalnem,« poudarja Šercer.
Po njegovi oceni se zaradi žledu in velikanskih količin poškodovanega drevja na slovenskem trgu ne dogaja nič posebej pretresljivega. Cene lesa so sicer nekoliko padle, za 5 do 15 odstotkov, a ne le zaradi naravne nesreče, pač pa tudi zaradi sezonskih nihanj cen, ki so za ta čas običajne. Zaradi konca kurilne sezone drva za kurjavo ne gredo najbolje v prodajo, pojasnjuje Šercer, slabo se prodaja tudi bor, ki je bil v žledu najbolj poškodovan.
Hlodovine je nenadoma preveč
Podobno kot Šercer ugotavlja tudi Alojz Burja, direktor podjetja Lipa Bled. »Žled se ne pozna veliko. Povečini je padla bukovina, le okoli 30 odstotkov poškodovanega drevja so iglavci, ki pridejo prav industriji. Toda med njimi prevladuje bor, ki pa ga mi malo uporabljamo,« nam je pojasnil.
Direktor blejskega lesnopredelovalnega podjetja, ki je zadnja leta glasno opozarjal, da slovenska lesnopredelovalna industrija nima dovolj domače surovine, saj hlodovina množična uhaja čez mejo, zdaj ugotavlja, da so se razmere spremenile, saj imajo dovolj slovenske hlodovine. »Nenadoma je je celo preveč.« To je po njegovih besedah le v manjši meri posledica žledoloma, prej dejstva, da so Avstrijci in Nemci v zadnjem obdobju zaprli nekaj večjih žag, poleg tega imajo zaradi tople zime še dovolj lesnih zalog, zato v Sloveniji kupujejo manj hlodovine. Toda Burja je prepričan, da bodo nakup znova povečali, zato zloma slovenskega trga z lesom ne pričakuje. tat