Namesto da bi se na domačih vrtičkih v teh dneh šopirili rdeči paradižniki in posledično tudi njihovi lastniki, marsikje sploh ni več opaziti sledov sajenja »zlatega jabolka«, ki ga je iz Južne Amerike prinesel Krištof Kolumb. Na nepokritih gredicah so ga namreč že zamenjale solata in druge kulture, ki so manj občutljive na neprestano deževje in visoko vlažnost zraka.
Nepravilno ravnanje plesen še spodbuja
V prvi vrsti so krive vremenske razmere, ki omogočajo razmnoževanje in širjenje krompirjeve plesni, pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor, a svoj del krivde nosijo tudi vrtičkarji, ki gredo z nepravilnim ravnanjem trdovratni plesni še dodatno na roko. »Na domačih vrtovih so paradižniki večinoma nezaščiteni, velikokrat so preveč gnojeni in rastline so zasajene preblizu druga drugi. Le redki vrtičkarji tudi sproti odstranjuje zalistnike, rastline pa po navadi posadijo prezgodaj, torej v premrzlo zemljo. Ker se zemlja dolgo časa ni ogrela, so bile letos rastline oslabljene že od začetka,« pojasni Pušenjakova.
Letos je bila še kako pomembna tudi izbira sort. »Najpogostejša sorta na slovenskih vrtičkih je volovsko srce, ki pa je tudi ena najbolj občutljivih. Največ pridelka so zato spravili tisti, ki so zasadili hibridne sorte in češnjevce. Ti so sploh ena najbolj odpornih sort, ker so najbližji divjim paradižnikom. A opažam, da tudi oni počasi izgubljajo liste in odmirajo,« doda Pušenjakova.
Je torej sploh še kaj upanja za vztrajneže, ki še niso poruvali vseh rastlin s svojih gredic? »Če je plesen na steblu in če so napadeni plodovi, nimamo več kaj čakati. Če pa je rastlina brez listov, a zdrava, še obstaja upanje. Je pa treba rastline brez listov vsaj enkrat na teden pognojiti, ker take rastline nimajo hrane,« svetuje sogovornica.
Streha mora biti čim višja in zračna
Na kmetiji Dovč v ljubljanskih Savljah imajo paradižnike pokrite, zato je tudi pridelek skorajda enak kot pretekla leta. A tudi pokriti je treba pravilno, opozori Gašper Dovč, ki ga zaslišimo na osrednji ljubljanski tržnici. »Zaradi visoke zračne vlage, toplih noči in posledično kondenzacije je treba postaviti čim višjo streho, pri straneh pa je treba pustiti odprto, da se rastline zračijo. Le zvečer in ob dežju je treba cel rastlinjak zapreti, da vanj ne zaidejo vlaga in živali,« razloži Dovč, ki meni, da mnogi letos paradižnikov niso pokrili, ker so se zanašali na izkušnje prejšnjih, suhih in vročih poletij.
Opaža pa tudi, da so jih mnogi že izruvali in na njihovo mesto posadili druge kulture, na primer solato. »A tudi z njo so težave in sploh z vsemi kulturami, ki potrebujejo veliko sonca. Na njivi je treba veliko več čistiti, na splošno je veliko več dela. Ogromno zelenjave zmečemo tudi stran,« pojasni Dovč, ki ga »tolaži« edinole, da kupci – ker so ostali brez domačega pridelka – povprašujejo po paradižnikih pogosteje kot prejšnja leta.
Učinek vrtičkarstva se vselej pozna
Da se bo povpraševanje po paradižniku v naslednjih tednih še povečalo, pričakujejo tudi v podjetju Paradajz, kjer so letos postavili dodaten rastlinjak na dveh hektarjih površin, s čimer so se utrdili kot največji pridelovalci paradižnika na slovenskem trgu. Na leto namreč v Renkovcih pod blagovno znamko Lušt pridelajo tri tone paradižnika, s tem pa pokrijejo kar petino vseh domačih potreb. »Slovenski trg je specifičen, ker je majhen, in ga v večji meri tvori ruralno prebivalstvo, zato se učinek vrtičkarstva vselej pozna,« pojasni direktor podjetja Paradajz Dejan Šumak.
Neugodne vremenske razmere za gojenje paradižnika pridelovalcem v Prekmurju ne morejo do živega, saj je tehnologija pridelave povsem nadzorovana. »Slabe vremenske razmere v rastlinjaku sproti odpravljamo in zagotavljamo rastlinam optimalne pogoje. Pri tem je najpomembneje, da se rastline vsakodnevno spremlja, saj rastlina sama pove, kaj potrebuje. Manjša težava je le pomanjkanje sonca, zaradi česar paradižniki počasneje zorijo,« razloži direktor podjetja Paradajz, kjer letos poleg uveljavljene testno gojijo kar 29 sort paradižnika.