Sindikat zdravnikov Fides bo, kot kaže, še naprej vodil Konrad Kuštrin. O edini kandidaturi bodo zdravniki v petek odločali na letni konferenci sindikata. Tokrat so morali dolgoletnega predsednika precej prepričevati, da je pristal nanjo, smo izvedeli, sicer pa med člani ni posebnega navdušenja, da bi se potegovali za to mesto. Izkušene člane skrbijo tudi nezanimanje velikega dela mladih zdravnikov za zdravstveno politiko, ideje o novih sindikatih, članstvo pa zaznava tudi, da v vladi znova nimajo resničnega sogovornika.
Nezadovoljni mladi
»Že dvakrat sem pred glavnim odborom Fidesa povedal, da bi bil zadovoljen, če bi to vse bolj odgovorno vlogo prevzel kdo drug. Z velikim veseljem bi breme, ki nas čaka, preložil na kakšna druga ramena,« je pojasnil Kuštrin. Ključna težava, ki vodi tudi v apatijo in nezadovoljstvo med zdravniki, je po njegovem v rigidnem in nestimulativnem plačnem sistemu. Hkrati ne skrivajo, da tudi mladi zdravniki razmišljajo o svojem sindikatu, potem ko so družinski zdravniki že ustanovili svoj sindikat Praktikum. Nasploh pa mlajše generacije zdravnikov izgubljajo zaupanje v iskanje političnih rešitev. »Nezadovoljne mlade in druge zdravnike bomo pozvali k skupnemu prepričevanju vlade, da je trenutni plačni sistem slab. Plača mladega specialista znaša dobrih 1300 evrov neto, ob tem da je po šestih letih študija opravljal še pripravništvo in štiri- do šestletno specializacijo. Nezadovoljstvo razumem, a če ne bomo postavljali skupnih ciljev, bo triumfirala politika,« je dejal Kuštrin.
Sedanjemu plačnemu sistemu so sicer vseskozi nasprotovali, a so se vlade in ministri za zdravje v zadnjih letih hitro menjali, dialoga pa ni bilo. »Predlagamo sodoben plačni sistem, ki bi vključeval standarde in normative. Zdravnik bi tako vedel, kaj mora narediti, da dobi plačo, del plače pa bi bil variabilen.« V zadnjem mandatu so v Fidesu sicer uspeli do neke mere ubraniti že dosežene pravice, ocenjuje Kuštrin. A pri plačilu še vedno vlada uravnilovka, namesto da bi upoštevali posameznikov vložek in dejansko odgovornost. Poleg tega vlada za zdaj ne kaže nobenih resnih namer po hitrih spremembah zdravstvenega sistema. »Ta je zastarel in ne sledi več potrebam prebivalstva.«
Odrivanje zdravništva na stranski tir
Z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc so se za zdaj sestali le v okviru sindikatov zaposlenih v zdravstvu. Ministrica pa se (še) ni pogovorila s koordinacijo zdravniških organizacij (poleg Fidesa še zdravniške zbornice, Slovenskega zdravniškega društva in strokovnega združenja zasebnih zdravnikov), ki je v času po odstopu Tomaža Gantarja pripravila niz predlogov sprememb v zdravstvu.
Tako slabe komunikacije z vladami glede na Kuštrinove izkušnje doslej še niso imeli. Po njegovem je to jasen znak, da skušajo zdravnike spraviti na stranski tir, kjer bi delovali le kot izvajalci, na zdravstveno politiko pa ne bi imeli vpliva.
