Alenka Bratušek
Februarja lani se je Alenki Bratušek posrečilo, kar se Zoranu Jankoviću dobro leto prej ni: izvoljena je bila za mandatarko. Tri tedne kasneje je bila potrjena njena ministrska ekipa. Res pa je, da je Bratuškovi ta podvig uspel v precej drugačnih okoliščinah, kot so bile konec leta 2011. Po objavi poročila protikorupcijske komisije v začetku lanskega leta so premierja Janeza Janšo drug za drugim zapuščali koalicijski partnerji, morebitni neodvisni kandidati vodenja vlade niso želeli prevzeti, na ulicah in trgih so se množično zbirali nezadovoljni državljani. Bratuškova je lahko postala premierka tudi zato, ker je bila politično neuveljavljena in ker ji koalicijski partnerji (pre)velike moči niso pripisovali. Po prevzemu vodenja vlade je brez prevelikih zadržkov začela uveljavljati nekatere ideje Janševe vlade (slaba banka, SDH, fiskalno pravilo), ki jim je le nekaj mesecev prej goreče nasprotovala. Eden od razlogov, da si premierka tudi v letu dni vladanja moči in avtoritete ni pomembneje okrepila, je, da je koalicijskim partnerjem nenehno popuščala. Tako je Karl Erjavec zagrozil z odhodom iz koalicije vsakič, ko so bili omenjeni možni posegi v pokojnine oziroma regres upokojencem ali kadar je želel uveljaviti svoje kadrovske zahteve. DL je zaostrovala ob nameravanih dvigih davkov, njen predsednik je prevzel vlogo moralnega razsodnika. Igor Lukšič je postal glas opozicije znotraj koalicije. Drugi razlog, da si Bratuškova ni uspela okrepiti položaja v koaliciji, je njeno vedejevstvo na čelu PS oziroma nenehna prikrita prisotnost Zorana Jankovića. Zato se je premierka odločila, da mora to dvovladje prekiniti – na jutrišnjem kongresu bo odigrala na vse ali nič.
Aktualna gospodarska vprašanja
Slaba banka
Alenka Bratušek je bila v opoziciji velik kritik slabe banke, potem ko je prevzela vlado, pa je to postal eden od njenih paradnih projektov.
Privatizacija
Koalicija Alenke Bratušek je že kmalu po prevzemu oblasti potrdila seznam 15 podjetij, namenjenih prodaji, med katerimi je daleč najpomembnejši Telekom Slovenije. Novega lastnika sta že dobila Fotona in Helios.
Nepremičninski davek
Vlada Alenke Bratušek je pri zapiranju 200-milijonske luknje v proračunu vse stavila na nepremičninski davek. Označevala ga je za »najbolj pravično rešitev«. Po njegovem padcu na ustavnem sodišču se je vlada otepala kritik in odgovornost prelagala na Janševo vlado, ki da je »zaslužna« za pomanjkljive evidence in podatke o nepremičninah v Sloveniji.
Vlaganja v infrastrukturne projekte
Vlada Alenke Bratušek je pri stabilizaciji javnih financ na veliko zarezala v izdatke za investicije. Najbolj je odmevalo radikalno zmanjšanje vlaganj v državne ceste. Novo ovrednotenje projekta, ki ga je naročil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, je zamaknilo tudi nadaljevanje priprave gradnje projekta drugega tira med Divačo in Koprom.
Reševanje podjetij
Vlada Alenke Bratušek do zdaj ni bila naklonjena konkretnejšemu reševanju podjetij. Z mnogo oklevanja se je na primer odločila odobriti državno pomoč Polzeli.
TEŠ 6
Vlada Alenke Bratušek je pri projektu naletela na dve novi mini: podražitvi končne cene investicije in premoga. Po skoraj polletnem odločanju se je nato odločila podpreti izgradnjo projekta do konca, čeprav najnovejše različice investicijskega načrta tudi po sedmih mesecih še vedno ni dobila na mizo.
Najverjetnejše posledice zmage Alenke Bratušek
>Za pozitivno slovenijo
- Izstop dela poslancev iz poslanske skupine PS.
-Okrepitev moči Bratuškove znotraj stranke.
>Za državo
-Sedanja vlada ostane, a s kakšnim poslanskim glasom PS manj .
-Alenka Bratušek preveri zaupanje v parlamentu, zaupnica ji je izglasovana.
-Premierka nekoliko utrdi avtoriteto v koaliciji.
-Nadaljevanje aktualnih finančno-ekonomskih politik, usklajenih z Brusljem.
-Manjši vpliv kroga Zorana Jankovića v državnem gospodarstvu in večji vpliv kabineta predsednice vlade in njenih svetovalcev.
Zoran Janković
Četrtega decembra 2011 je Zoranu Jankoviću uspelo skoraj nemogoče: mesec in pol po tem, ko je bila ustanovljena Pozitivna Slovenija, je ta na državnozborskih volitvah postala zmagovita stranka. Pod vodstvom in zaradi Zorana Jankovića, pa tudi kot alternativa Janševi politiki. A se Janković na državnem političnem parketu ni znašel. Nesposobnost sklepanja kompromisov, aroganten odnos do potencialnih koalicijskih partnerjev in neobvladanje osnov politične matematike so botrovali, da zmagovalcu prvič doslej po državnozborskih volitvah ni uspelo sestaviti koalicije. Poročilo komisije za preprečevanje korupcije je Jankovića »odneslo« še s čela PS. Sam svoj takratni odstop ocenjuje kot državotvorno ravnanje, saj je z njim omogočil oblikovanje sedanje vlade, njegovi politični nasprotniki so prepričani, da je predvsem (napačno) ocenil, da bo prek Bratuškove vodil državno politiko.
Ljubljanski župan, ki so se mu do danes nabrale obtožnica in tri kazenske ovadbe, želi na jutrišnjem kongresu dobiti Pozitivno Slovenijo nazaj. »Brez zamere, ampak PS je dobila volitve z mano na čelu,« poudarja in dodaja, da je skrajni čas, da začne stranka pod njegovim vodstvom uveljavljati svoj gospodarski program. Bratuškovi pa bi še naprej prepustil vodenje vlade. A je to scenarij, v katerega ne premierka ne koalicijski partnerji ne morejo privoliti. Zoran Janković pa ostaja gluh tudi za vsa opozorila uglednih Slovencev, ki so ga pred dobrima dvema letoma na magistratu pozivali k rešitvi države pred Janšo, naj se iz rešitelja ne spremeni v rušitelja.
Aktualna gospodarska vprašanja
Slaba banka
Zoran Janković še vedno meni, da je »projekt slabe banke izjemno slaba rešitev«.
Privatizacija
Volilni program PS privatizacije ne omenja med ukrepi za javnofinančno sanacijo. Njena temeljna listina Slovenija 2020 nasprotuje »brezobzirni privatizaciji«, tudi sicer pa privatizacija po oceni stranke sama po sebi ne povečuje uspešnosti upravljanja podjetij. Stranka je na lanskem kongresu celo »ponudila razmislek« o delavskem solastništvu in kooperativah.
Nepremičninski davek
Janković meni, da je nepremičninski davek sicer potreben, a da je bil projekt pripravljen površno. PS je pri vprašanju davčne politike v svojih dokumentih dala poudarek spodbujanju solastništva zaposlenih in socialnega podjetništva.
Vlaganja v infrastrukturne projekte
Janković je pred dnevi dejal, da »ne more mimo tega, da se ni začela graditi tretja razvojna os, da se ni začel graditi drugi železniški tir Divača−Koper«. Na keynesijanskem vlaganju v velike projekte temelji tudi volilni program PS iz leta 2011, tudi drugi dokumenti stranke pozivajo k opredelitvi konkretnih razvojnih projektov.
Reševanje podjetij
Četudi Slovenijo pri državnih pomočeh ovirajo pravila EU, bi se Janković konkretneje vpletel v reševanje podjetij, in to očitno tudi pri podjetjih, za katera morda že na srednji rok ni rešitve. Naklonjen je tudi ohranitvi rudarjenja v RTH, čeprav je država za njegovo zapiranje že porabila okrog 200 milijonov evrov, stroka pa si še vedno ni enotna glede rentabilnosti nadaljnjega kopanja premoga v rovu Brnica.
TEŠ 6
PS se je v volilnem programu in v pogajanjih o novem koalicijskem sporazumu zavezala k dokončanju tega projekta.
Najverjetnejše posledice zmage Zorana Jankovića
>Za pozitivno slovenijo
-Izstop dela poslancev iz poslanske skupine PS.
- Politična osamitev stranke v parlamentu.
-Znižanje volilne preference na prihajajočih volitvah.
-Obrat stranke k finančno-ekonomski politiki, ki bo dajala poudarek konkretnejšemu reševanju podjetij, nasprotovanju privatizaciji in zadolževanju za gradnjo infrastrukturnih projektov.
>Za državo
-Odstop premierke Alenke Bratušek in padec vlade.
- Predčasne volitve.
-V primeru dlje časa trajajoče politične krize možni pritiski finančnih trgov na bonitetne ocene Slovenije.
