Novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki bo na položaju nasledil Janeza Kocijančiča, bo imel v rokah ključe do financiranja slovenskega športa. Sedel bo na čelu organizacije, ki upravlja proračun, »težak« več kot štiri milijone evrov. Pomembno besedo bo imel pri določanju meril za razporejanje denarja, ki ga športu namenjata država in Fundacija za šport. In kar je morda najpomembneje: prek petinskega lastniškega deleža, ki ga ima OKS v Športni loteriji, bo imel vpliv tudi na poslovanje družbe, ki je samo lani ustvarila okoli 87 milijonov evrov prihodkov.

Položaj predsednika OKS, za katerega se bodo na današnjih volitvah udarili Bogdan Gabrovec, Andraž Vehovar in Zoran Janković, prinaša zvrhano mero športno-političnega prestiža: stike z domačimi in tujimi politiki, dobre zveze v mednarodnih športnih krogih, številne fototermine ob športnih uspehih in posledično tudi večji neformalni vpliv v družbi. A ključni razlog, zaradi katerega je položaj predsednika OKS mamljiv, je povezan s financami. Gre namreč za organizacijo z zelo stabilnim denarnim tokom. Le slabih štirinajst odstotkov njenega 4,3-milijonskega proračuna je namreč vezanega na pridobitne dejavnosti. Ves preostali denar OKS dobi drugje: pri sponzorjih, Fundaciji za šport, državi in Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK).

Kdo financira OKS

Sponzorji in oglasi so lani v proračun OKS prinesli skoraj 1,4 milijona evrov. Glavni sponzor je SKB banka, med »velikimi sponzorji« pa so še največja slovenska podjetja: Adriatic Slovenica, Luka Koper, Petrol, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Slovenska industrija jekla (SIJ), Krka, Telekom Slovenije... Vsak od njih letno v proračun OKS po naših podatkih prispeva okoli 100.000 evrov. Sponzorski prilivi OKS so lani v primerjavi z letom 2012 precej upadli, saj na sporedu ni bilo nobenega večjega tekmovalnega dogodka.

Drugi največji proračunski vir OKS je Fundacija za šport. Tu pridemo do pomembnega vzvoda vpliva, ki ga lahko dobi v roke novi šef OKS. Še spomladi je bila namreč s predlogom sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije odprta možnost, da bi dejanski nadzor nad fundacijo, ki jo zdaj vodi nekdanja smučarka in kandidatka SDS na evropskih volitvah leta 2009 Katja Koren Miklavec, dejansko prevzel OKS. Ta bi v njen svet imenoval večino članov, imenoval ali razreševal njenega direktorja in potrjeval pravilnik o delitvi denarja. O tem, kakšno moč bi s tem dobil OKS in njegov novi predsednik, dovolj pove podatek, da se je samo lani v fundacijo steklo okoli devet milijonov evrov od iger na srečo. Slabo desetino tega denarja je prejel OKS.

Vsi vzvodi vpliva novega šefa OKS

Še en močan vzvod vpliva novega šefa OKS bo Športna loterija. V njej ima OKS petinski lastniški delež in enega od petih članov nadzornega sveta. Prav v Športni loteriji in njenem denarnem toku bi se lahko skrival odgovor na vprašanje o vzrokih za bojevitost pri spopadu za predsedniški položaj v OKS. V družbi bi lahko namreč v kratkem prišlo do lastniških sprememb. Za nakup 17-odstotnega deleža, ki je zdaj uradno v lasti Probanke, se namreč zanima več kandidatov: poleg Fundacije za šport in Delavske hranilnice tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS), ki zanj po naših informacijah ponuja več milijonov evrov. To odpira številne špekulacije o morebitnem trgovanju med kandidati za predsednika OKS in predstavniki zvez, ki so med sedanjimi ali med bodočimi lastniki Športne loterije. Ta je sicer že zdaj pomembna financerka OKS. Samo lani mu je nakazala za več kot 330.000 evrov dividend. Ni izključeno niti, da bo od razpleta igre za obvladovanje Športne loterije odvisno tudi stališče novega predsednika OKS do oglaševanja tujih stavnih hiš na dresih športnih klubov in tekmovalcev. Zanimivo je, da OKS svoj delež v Športni loteriji vrednoti le na dobre štiri tisočake. Z njegovo morebitno prodajo bi tako avtomatično ustvaril velikanski dobiček.

Poudariti velja še eno orožje za potencialno kupovanje glasov: vprašanje odprave prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah. To naj bi bilo ob vse večjih težavah športnih klubov s financiranjem znova aktualno v prihodnjih mesecih. Zagotovo ni pretiran sklep, da bi posamezna športna zveza, ki bi ji šel tak ukrep na roko, na volitvah za prvega moža OKS podprla kandidata, ki bi se zanj najglasneje zavzemal.

Se bodo pritiski na zveze vrnili kot bumerang?

Kdo bo slavil na današnjih volitvah, je po oceni več sogovornikov, s katerimi smo se pogovarjali včeraj, domala nemogoče napovedati. Vsi so si bolj ali manj enotni, da je bila kampanja umazana in polna udarcev pod pas. Prav tako, da se bo težko izogniti drugemu krogu. Agresivno lobiranje, ki naj bi vključevalo tudi neposredne pritiske na športne zveze in klube, ki se sofinancirajo iz 6,1-milijonske športne pogače Mestne občine Ljubljana (MOL), naj bi se kot bumerang najbolj vrnilo Zoranu Jankoviću. Ta naj bi že prej veljal za preveč političnega kandidata (iz) prestolnice, kar mu je močno zmanjševalo verjetnost, da ga bodo podprli (nekateri) predstavniki drugih regij. Precej nespretno naj bi izpadla tudi njegova »konvencija« konec prejšnjega tedna, ki naj bi omajala prepričanje, da je šel Janković v igro za vrh OKS premišljeno in z vnaprej pripravljenim terenom.

Precej bolj premišljeno se je zgodbe lotil Bogdan Gabrovec. Ta je že več let del »esteblišmenta« OKS, ki tudi prek klientelnih povezav trdno obvladuje to organizacijo. Prav kontinuiteta, ki jo nekateri vidijo kot adut, bi se lahko izkazala kot njegov največji minus. Navedimo zgolj en primer: letno poročilo OKS za 2013 je revidiralo podjetje BDO. Njegova solastnica je Silvana Jagodic, soproga Toneta Jagodica, generalnega sekretarja OKS in stečajnega upravitelja, ki poslovno sodeluje tudi z drugimi lastniki BDO. Gre torej za klasični konflikt interesov. Težko je torej verjeti, da bo Gabrovec, dolgoletni podpredsednik OKS pod Janezom Kocijančičem, počistil s slabšimi platmi njegove dediščine. Še manj, da bo reformiral organizacijo, ki samo za stroške dela devetnajstih zaposlenih porabi več kot petino proračuna (okoli 880.000 evrov). Ne gre niti pozabiti, da je bil OKS v zadnjih letih več kot naklonjen tudi sprejemanju novih športnih zvez in organizacij v svoje vrste. Samo lani jih je sprejel sedem, med drugimi Športno cheerleading zvezo ter Mažoretno in twirling zvezo Slovenije. Pri tem obstaja precejšnja verjetnost, da bodo nove zveze tudi zaradi tega bolj naklonjene kontinuiteti, torej Gabrovcu.

Vehovar: od Simone Dimic do blokiranega računa

Eno pomembnih vprašanj je, ali lahko napad Jankovića na Gabrovca odpre prostor Andražu Vehovarju. Res je, da ta lahko kot edini v kampanji nastopa v štirih vlogah: je nosilec kolajne z olimpijskih iger, na sami listi ima močno ime iz gospodarstva, ni povezan s »staro« levico, zaradi mladosti (letnik 1972) pa se lahko predstavlja kot svež veter. A tudi Vehovar še zdaleč ni politična »tabula rasa«. Je nekdanji tajnik SLS. Začetek njegovega strmega politično-lobističnega vzpona sega v leto 2008, ko je vajeti vlade prevzela SD Boruta Pahorja. Vehovar je bil takrat ključni del omrežja nove »postjanševe« gospodarske elite, zbranega okoli nekdanje vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic in glavnega tajnika SD Uroša Jauševca. Postal je ključni kanal gospodarstvenikov za dostop do kabineta predsednika vlade. Pomagal je reševati tako »Janševe« direktorje (Bojana Dremlja, Andreja Kociča) kot odpirati vrata ambicioznim članom združenja Yes (Tadeju Tufku, Boštjanu Averju). Modra celica je poslovala z Adrio Airways, Hitom, državno družbo DSU in RTV Slovenija, pri čemer so sume, da so bile nekatere pogodbe o svetovanju fiktivne, preverjali tudi kriminalisti.

Njegovo lobistično podjetje Modra celica je samo leta 2008 ustvarilo dober milijon evrov prihodkov, kar je dvakrat več kot leto dni pred tem. Toda Vehovarjeva zvezda je relativno hitro tudi zašla. Modra celica je tako leta 2012 ustvarila le še okoli 130.000 evrov prihodkov, skoraj desetkrat manj kot v najboljših časih, lani pa so ti spet nekoliko zrasli (na 242.000 evrov). Obenem je Vehovar še vedno direktor svetovalnega podjetja VV Investa, ki ga je ustanovil skupaj z Vanjo Verdelom, nekdanjim direktorjem podjetja Gradis IPGI, proti kateremu je to pred leti vložilo 100.000 evrov vredno odškodninsko tožbo zaradi škodljivih poslov z Vegradom in jo tudi dobilo. Po javno dostopnih podatkih ima VV Investa, ki ima v bilanci za dva milijona evrov naložbenih nepremičnin, sredstev za odtujitev in kratkoročnih posojil, račune blokirane že 932 dni, torej skoraj tri leta. Pred meseci se je podjetje znašlo tudi na seznamu davčnih dolžnikov. Finančni upravi dolguje med 10.000 in 30.000 evrov.

Šport Olimpijski komite OKS