Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je dan po seji vlade, na kateri je Alenka Bratušek seznanila odhajajoče ministre s seznamom treh kandidatov za komisarja v ekipi prihajajočega predsednika Jean- Clauda Junckerja, na lastno pobudo začela postopek ugotavljanja kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Pod drobnogled bodo vzeli celoten postopek imenovanja vseh treh kandidatov za evropskega komisarja. Na vladi so že zaprosili za vso možno pisno dokumentacijo postopka imenovanja kandidatov ter za morebitne tonske zapise teh dogovarjanj, so nam pojasnili na komisiji.
Veliko dogovarjanja za zaprtimi vrati
KPK tako očitno zanima, ali je pri dogovarjanju kandidatov za komisarsko mesto na seznamu Alenke Bratušek prišlo do kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta med drugim določa, da mora biti vsaka uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov ter mora storiti vse, da se mu izogne. Prav tako uradna oseba svoje funkcije ali službe ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. V ZaAB odločitve KPK za zdaj ne želijo komentirati, ocenjujejo le, da s postopkom izbire kandidatk in kandidatov ni bilo nič narobe.
Naj spomnimo, da premierka v odhodu in tudi odhajajoči minister Erjavec nista zanikala, da ju zanima komisarsko mesto v Bruslju. Tretja kandidatka, evroposlanka Tanja Fajon, je na seznamu izmed treh potencialnih kandidatov SD pristala po več krogih pogovorov med koalicijskimi partnericami. O komisarskih kandidatih se je moralo veliko dogovarjati tudi za zaprtimi vrati koalicijskih strank, kjer pa se verjetno niso vodili zapisniki. Na KPK nam »zaradi zagotovitve nepristranske in objektivne preiskave« niso odgovorili, ali bodo zaslišati tudi kakšne priče in katere.
Bivši predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pozdravlja odločitev KPK za uvedbo postopka preverjanja imenovanja kandidatov za evropske komisarje. »Mogoče je, da je ena najvišjih predstavnic vlade sodelovala pri svojem imenovanju. To je odlična poteza protikorupcijske komisije, saj bi z njo lahko v slovenski politični prostor vnesli več transparentnosti,« opozarja Kos. Po sedanji zakonodaji je namreč sporno vsako kadrovsko imenovanje, kjer sodelujejo ljudje z lastnimi interesi. »Zasebni interes predsednice vlade zagotovo je, da postane evropska komisarka. Ta interes lahko vpliva na odločitev vlade oziroma na javni interes države, da jo zastopajo najboljši kandidati,« še meni Kos.
Do konca avgusta lahko Juncker predloge še vrne
Sam postopek imenovanja evropskega komisarja je v Sloveniji precej netransparenten. Predlog oblikuje predsednik vlade, imenovati pa bi ga morala vlada. Toda minuli četrtek se je vlada na seji zgolj seznanila s predlogom predsednice vlade, takšen predlog pa je bil nato odposlan v Junckerjevo pisarno. Vlada o listi ni glasovala, saj je bila na njej predsednica vlade, ki ni uživala podpore koalicijskih partnerjev, za zadovoljitev koalicijskih interesov pa sta se na seznamu znašla še Erjavec in Fajonova.
Po mnenju Transparency International Slovenia je v primeru imenovanja kandidatov za komisarja sporno že to, kdo in po katerem postopku je sploh predlagal trojico kandidatov, kdo vse je o tem odločal in kakšen vpliv je na končno odločitev imela sama premierka. Čeprav KPK še ni odločil o omenjenem primeru, v Transparency International ocenjujejo, da okoliščine tega primera kažejo na to, kako javni funkcionarji podcenjujejo predpisane standarde integritete.
Kako dolgo bo trajal postopek preverjanja morebitnih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, v KPK včeraj niso znali povedati. Časa, da se razblini dvom o postopku imenovanja slovenskih kandidatov za komisarsko mesto, ni na pretek. Časovnik iz Bruslja je jasen. Voditelji držav članic se bodo konec avgusta sešli že na tretjem kadrovskem vrhu, kjer bodo poskušali opraviti tri ključna kadrovska imenovanja: določili bodo novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, novega predsednika evropskega sveta in novega šefa evrske skupine. Od razdelitve teh mest med države članice bo tudi deloma odvisna nadaljnja kadrovska kombinatorika predsednika evropske komisije Junckerja pri razdeljevanju komisarskih resorjev državam članicam, ki jo mora opraviti najkasneje do sredine septembra. Do avgustovskega vrha pa lahko Juncker državam članicam predloge za komisarske kandidate še vrne.
