Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je včeraj objavila podatke o tem, koliko lobističnih stikov so imeli funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih v zadnjih štirih letih. V registru je prijavljenih 63 lobistov, v omenjenem obdobju pa so lobiranci prijavili 690 stikov, a jih po večini niso imeli z registriranimi lobisti. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa izjeme, ki se jim ni treba vpisati v register lobistov, čeprav s tem namenom obiščejo politike. Gre za primere, ko lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni oziroma so njihovi zakoniti zastopniki, na primer v društvu ali sindikatu. Glede na veliko število zakonov, ki jih vsako leto sprejmejo poslanci – med njimi tudi mnoge vroče, kot je bil propadli zakon o obdavčitvi nepremičnin – pa je mogoče sklepati, da ostanejo mnoga lobistična srečanja prikrita, čeprav so jih lobiranci dolžni prijaviti.
Najbolj lobistično je bilo leto 2013
Lobiranje je po navedbah KPK sicer legitimna dejavnost, ki interesnim organizacijam omogoča predstavitev njihovega mnenja odločevalcem v postopkih odločanja na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. »Komisija se odločno zavzema, da morajo biti vplivi interesnih organizacij na politične odločitve pregledni, javni in odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, hkrati pa se interesnim organizacijam omogoči objektivno in zakonito posredovanje njihovih interesov političnim odločevalcem,« poudarjajo v KPK.
Po prijavljenih lobističnih stikih je bilo najbolj plodno leto 2013, ko so jih lobiranci prijavili 285. Največ jih je imel kabinet predsednika vlade, 51 (od tega dva v času Janeza Janše, preostale pa v mandatu Alenke Bratušek), sledi ji finančno ministrstvo (MF) z 48. Večina stikov finančnikov z lobisti se je nanašala na slabo banko in na privatizacijo, predvsem Telekoma in ljubljanskega letališča. PS kot največja vladna stranka je lani priznala 43 lobističnih stikov, SD kot druga največja koalicijska stranka pa 36. Leta 2012 je bilo 70 prijav manj kot lani, izstopa pa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke s kar 32 prijavljenimi obiski lobistov. Po večini so se nanašali na nov pravilnik o razvrščanju zdravil.
Letos je lobiste pritegnilo le osem zakonov
Letos so vsi lobiranci skupaj prijavili 76 stikov, od tega poslanci prejšnjega mandata državnega zbora 34. Čeprav je bila Pozitivna Slovenija (PS) pred majskim razpadom največja poslanska skupina, pa ni prijavila največ srečanj z lobisti. Prehiteli sta jo SD z osmimi in najmanjša parlamentarna stranka NSi s sedmimi stiki (PS jih je priznala šest). Med parlamentarnimi strankami prejšnjega sklica nobenega lobističnega stika letos nista prijavili SLS in celo največja opozicijska stranka SDS. Ob tem je zanimivo, da je Janševa stranka tudi v letu 2012, ko je vodila vlado, prijavila zgolj dva lobistična obiska, oba je imel Andrej Šircelj, nanašala pa sta se na šesti blok šoštanjske termoelektrarne.
Od začetka tega leta so poslanci sprejeli 76 zakonov, prijavljeni obiski lobistov v parlamentu pa so se nanašali zgolj na osem zakonodajnih predlogov. To lahko kaže, da bodisi lobistov oziroma njihovih naročnikov večina zakonodaje ni zanimala ali pa so se lobiranci z lobisti in predstavniki interesnih organizacij sestajali, ne da bi o tem obvestili protikorupcijsko komisijo. Lobisti so bili letos najbolj dejavni v zvezi z volilno zakonodajo, lastninskim preoblikovanjem Loterije Slovenije, zakonom o igrah na srečo in slovenskim državnim holdingom.
Tudi Ankaran je bil predmet lobiranja
Donedavni predsednik parlamenta Janko Veber (SD) je letos prijavil osem lobističnih stikov. V to, da ne bi razpisal lokalnih volitev v Ankaranu, so ga skušali prepričati trije pravni strokovnjaki: predsednik Evropskega centra za reševanje sporov (ECDR) Aleš Zalar ter Janez Čebulj in Franci Grad kot neodvisna pravna strokovnjaka te inštitucije. Očitno pa je imel Veber težave z njihovim statusom, saj je pri vseh treh navedel, da ne ve, v katero kategorijo lobistov bi jih lahko vpisal. V obrazcu protikorupcijske komisije, ki ga morajo izpolniti vsi lobiranci, so namreč navedene štiri oblike statusa lobista: lobist je vpisan v register lobistov v RS; lobist lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlen; lobist je zakoniti zastopnik interesne organizacije, za katero lobira; lobist je izvoljeni predstavnik interesne organizacije, za katero lobira. Zanimiva sta bila tudi obiska Vlada Pogorelčnika in Marjana Vedlina pri Vebru. Oglasila sta se zaradi posredovanja pri gospodarskem ministrstvu v zvezi z milijardo evrov vredno naložbo v Sloveniji.
Drugo polovico lanskega in začetek letošnjega leta je v veliki meri zaznamovala priprava zakona o obdavčitvi nepremičnin, ki je vznemiril mnoge državljane in tudi gospodarske družbe ter interesne organizacije. Vendar pa MF kot pripravljalec zakona lani na to temo ni prijavilo nobenega lobističnega stika. Letos je skupaj z geodetsko upravo priznalo le enega: sprejeli so predstavnike zdravilišč, ki so si prizadevali za znižanje nameravane obdavčitve nepremičnin v njihovi lasti. Sicer je Čuferjevo ministrstvo letos prijavilo zgolj osem lobističnih stikov, od tega sedem iz tujine. Večina se jih je nanašala na privatizacijo državnih podjetij.
Več so lobirali direktorji
Registrirani lobist pod zaporedno številko 33 Miloš Čirič, ki je v zadnjem obdobju sodeloval z Agrokorjem, ni prijavil letos nobenega stika s predstavniki vlade, ministrstev ali poslanskih skupin, v prejšnjih letih pa je bilo po njegovih besedah drugače. Kot pravi, je imel v Mercatorjevi zgodbi opraviti predvsem z dobavitelji. »Poročila pišejo lobisti in lobiranci. Če bi lobisti prikrivali stike, potem bi jih razkrili odločevalci,« na vprašanje, zakaj je v letošnjih poročilih navedenih le nekaj registriranih lobistov, odgovarja Čirič. Poročila po njegovih besedah kažejo na to, da ni bilo naročnikov za lobiranje oziroma da je Slovenija kljub napovedani privatizaciji še vedno nezanimiva. Tisti lobisti, ki jih sam pozna, pa ne živijo samo od lobiranja. »Lobisti delajo, če imajo stranko. Če je ni, nimajo kaj početi. Verjamem pa, da so več lobirali direktorji podjetij,« poudarja Čirič. Bivša premierka Alenka Bratušek je letos prijavila stik po elektronski pošti s predsednico uprave Polzele Karmen Dvorjak (dodelitev državne pomoči), osebni stik pa je imela z direktorjem Webs Bojanom Bratušo (možnosti investiranja v Sloveniji), člani uprave Vzajemna (spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) in predsednikom uprave Mercatorja Tonijem Balažičem (seznanitev s ključnimi trenutki prestrukturiranja družbe Mercator). Ob tem velja dodati, da se je uslužbenec v premierkinem kabinetu Peter Grk letos sestal z direktorjem farmacevtske družbe Eli Lilly Miho Klinetom in direktorjem podjetja Mi.fin Borisom Miličem, ki ga je zanimala privatizacija Darsa oziroma »vlaganje italijanskih podjetij«. »Največ lobirajo ljudje iz političnih strank in župani, ker je to sestavni del njihovega posla,« je prepričan Čirič.