Stranka ZaAB je Cerarju predloge posredovala dopoldne. Vsebine ne razkrivajo, pričakovati pa je, da se nanašajo zlasti na področje uravnoteženja javnih financ in zagona gospodarstva. Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je namreč že takoj po prejemu osnutka koalicijske pogodbe ocenila, da pri poglavju o zagonu gospodarstva manjkajo konkretni ukrepi, pri uravnoteženju javnih financ pa časovni okvir in način.
Obširna dopolnila NSi
Dopolnila NSi k osnutku koalicijske pogodbe so, kot izhaja iz dokumenta, obširna. Med drugim navajajo spremembo dohodninske lestvice, s katero bodo prejemki najproduktivnejših zaposlenih manj obdavčeni, ukinitev 50-odstotne davčne stopnje dohodnine in razširitev razpona dohodninskih razredov ter postopno znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov.
Pričakujejo znižanje davka na dodano vrednost z 22 na 20 odstotkov, čim prejšnje dokončanje privatizacije bančnega sistema in fleksibilno varnost trga dela. Na področju šolstva med drugim predlagajo uvedbo sprememb financiranja visokošolskega izobraževanja, po katerih bodo študenti, ki v predpisanem roku ne končajo študija, dolžni vrniti stroške študija državnemu proračunu. Bistvene pripombe imajo tudi na področju zdravstva.
DeSUS in SD nasprotujeta uvedbi socialne kapice
Medtem ko se NSi zavzema za uvedbo socialne kapice, pa tej nasprotujejo v DeSUS in tudi SD. V obeh strankah pripombe na osnutek koalicijske pogodbe še usklajujejo in pripravljajo, predsedniku SMC Miru Cerarju jih nameravajo poslati do večera.
Pričakovanja in zahteve DeSUS za vstop v koalicijo se pričakovano nanašajo zlasti na pokojnine, veliko njihovih zahtev je v osnutku že upoštevanih. Po navedbah predsednika DeSUS Karla Erjavca se pripombe na osnutek koalicijske pogodbe nanašajo na regres upokojencem in usklajevanje pokojnin ob dvoodstotni gospodarski rasti, izpostavljajo pa še uvedbo demografskega sklada in dolgotrajno oskrbo na domu.
Nekatere pripombe bo Cerar upošteval
Ultimativni pogoj SD za vstop v koalicijo pa naj bi bil »ne« socialni kapici. Predsedujoči SD Dejan Židan je že večkrat poudaril, da v osnutku koalicijske pogodbe pogrešajo ukrepe za socialno državo, prav na tem področju pa je lahko težava sodelovanje SD in NSi.
Katere pripombe bo Cerar upošteval, kateri stranki je moč popustiti, kje lahko zbližajo stališča in kje so razlike nepremostljive, bo verjetno bolj jasno že konec tega tedna. Sestavo nove koalicije je pričakovati v naslednjih dveh tednih, čeprav je Cerar sprva pričakoval, da bodo njeni obrisi znani že do ustanovne seje DZ.
Nova vlada bi bila lahko oblikovana v drugi polovici septembra, predvideva Cerar, ki pričakuje, da ga bo Pahor po posvetovanju s poslanskimi skupinami predlagal za mandatarja.
