Predsedniki koalicijskih strank so po včerajšnjem sestanku vidno zadovoljni sporočili, da so dosegli dogovor, kako nadomestiti zaradi padca nepremičninskega davka nastalo 200 milijonov evrov globoko proračunsko luknjo, in da gre koalicija naprej. Premierka Alenka Bratušek bo zaupanje v parlamentu kljub temu preverila, vendar zaupnice ne bo vezala na katerega od ukrepov za nadomestitev proračunskega izpada, saj za njihov sprejem po njenih besedah ne bodo potrebne večje zakonske spremembe. Kdaj točno bo šla Bratuškova v državni zbor po zaupnico, ni povedala, očitno pa bo to odvisno tudi od dogovora glede sklica kongresa PS.
Premierka je po včerajšnjem srečanju s predsedniki in vodji poslanskih skupin koalicijskih strank razkrila, da bodo del potrebnih prihodkov dobili s povečanjem učinkovitosti izterjave javnih dajatev. Podjetjem, ki so sposobna redno plačevati sprotne davčne obveznosti, bodo omogočili, da lahko zapadle obveznosti poravnajo po obrokih. V postopku prestrukturiranja podjetij na podlagi novele insolvenčne zakonodaje pa bodo omogočili reprogramiranje davčnega dolga.
Med 40 in 50 milijoni evrov naj bi vlada poiskala z varčevanjem. Zadnji podatki so namreč pokazali, da je na področju širšega javnega sektorja kar nekaj akumuliranih presežkov, zato bi lahko zmanjšali transfer sredstev iz proračuna v te javne agencije, sklade in zavode. Prav tako bodo po premierkinih besedah očitno nekaj večji tudi dobički podjetij, ki so v državni lasti.
Del manjkajočih sredstev naj bi pridobili še s povišanjem trošarin, in sicer na alkohol in tobak. Nekaj manevrskega prostora na prihodkovni strani proračuna po napovedi Bratuškove dopuščajo tudi davčni prihodki, zlasti lani povišan davek na dodano vrednost. Prav tako pa bo nekaj več davčnih prihodkov prinesla višja gospodarska rast, na katero kažejo nove makroekonomske ocene. »Z vsem omenjenim se proračun za leto 2014 absolutno zapre,« je zagotovila premierka. Naj spomnimo, da se je v zadnjem četrtletju lani gospodarska rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 povišala za 2,1 odstotka, Umarjeva napoved za letos pa znaša 0,5 odstotka.
Treba bo močneje zarezati v javno porabo
Še naprej ostaja v igri davek na nepremičnine, ki pa bo uveden tedaj, ko »ne bo nobenih dvomov, da je zakon pravno in ustavno korekten«. Zato je Bratuškova ljudi pozvala, naj vseeno uredijo evidence.
Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da so predlagani ukrepi bolj smiselni od dviga DDV, prav tako pa se strinja z ugotovitvijo, da bo okrepitev gospodarske rasti pomenila tudi več prilivov v državni proračun. »Je pa res, da je to glede na srednjeročni cilj, ki zahteva uravnotežen proračun, premalo. Predlagana prilagoditev je namreč zgolj ciklična, ne pa tudi strukturna,« opozarja Masten. Po njegovem prepričanju bi morala vlada močneje zarezati v javno porabo. »Šlamastika z nepremičninskim davkom je za vlado odlična priložnost, da bi razmislila o izdatkih. V nasprotnem primeru se bo namreč evropska komisija vprašala, kaj bo pred volitvami, če imamo takšne težave že sedaj. Upravičeno bodo domnevali, da naša konsolidacija ne more biti ne kredibilna ne trajna.«
Tudi Mastenov kolega z ekonomske fakultete Sašo Polanec meni, da gre zgolj za parcialne ukrepe in da se vlada dodatnemu varčevanju ne bo mogla izogniti. Dvig trošarin na alkohol in tobak je po njegovem podoben dvigu DDV, saj prav tako zmanjšuje kupno moč, le da je struktura potrošnikov nekoliko drugačna. Dodajmo, da je za večinsko javno mnenje tudi najmanj moteča.
Poudarjanje koalicijske enotnosti
Predsedniki SD, DL in DeSUS so včeraj drug za drugim poudarjali koalicijsko enotnost. Po besedah prvaka SD Igorja Lukšiča turbulence v zadnjem tednu niso bile tako usodne, kot se je o njih poročalo. »Sedaj smo konsolidirali vrste in mislim, da lahko koalicija v tej sestavi izpelje mandat do konca,« je dejal Lukšič.
Da bo koalicija ostala skupaj in enotna, je ocenil tudi prvi mož DL Gregor Virant. Ni pa pozabil izpostaviti zadovoljstva, ker ne bodo dvignili DDV in s tem dodatno obremenjevali potrošnikov in gospodarstva. Prvak DeSUS Karl Erjavec ni pozabil poudariti veselja, da ne bodo posegli v pokojnine in regres upokojencev. »Najslabša rešitev bi bila, če danes ne bi znali poiskati ustreznih virov za manjkajočih 200 milijonov evrov, saj bi to pomenilo politično krizo, verjetno pa tudi predčasne volitve,« je dejal Erjavec in izpostavil »pomembno mediacijsko vlogo« premierke.
Naslednja preizkušnja kongres PS
Pred Bratuškovo pa je še ena težka preizkušnja – kongres Pozitivne Slovenije, na katerem naj bi se za predsedniško mesto pomerila z Zoranom Jankovićem. Kot je napovedala včeraj, bo ta teden sklicala sejo izvršnega odbora stranke, na kateri bodo natančno pogledali roke za izvedbo kongresa, že v petek pa je dejala, da naj bi bil ta po možnosti še pred evropskimi volitvami. Po nekaterih informacijah v PS naj bi ga izpeljali še aprila. Na njem naj bi predstavili tudi kandidate za evropske poslance. Nobenega dvoma pa ni, da bo v primeru, če na kongresu zmaga Janković, koalicija razpadla, kar so po naših informacijah predstavniki koalicijskih partneric tudi na včerajšnjem sestanku ponovno poudarili. Alenki Bratušek so svetovali, da stori vse, da do tega ne pride. Tudi v primeru zmage Bratuškove naši sogovorniki iz največje vladne stranke dvomijo, da bi poslanska skupina PS ostala »enovita«. Na to ne nazadnje kaže tudi petkovo glasovanje o interpelaciji proti notranjemu ministru Virantu, ko so kljub premierkinim pozivom, naj interpelacije ne podprejo, štirje poslanci PS sledili pobudi ljubljanskega župana in glasovali za Virantov odhod iz vlade.
