Inšpektorat za notranje zadeve je Mihaelu Tošu izrekel globo v višini 125,19 evra, ker je 2. decembra leta 2012, ko je bila zaradi predsedniških volitev javna volilna propaganda prepovedana, na svojem profilu na facebooku zapisal »Bodi državotvoren/na in ne voli Pahorja«. Po mnenju inšpektorata je Ptujčan kršil 5. člen zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), po katerem se mora javna volilna propaganda končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja.
»Na zasebnem profilu, torej ne javno«
Tedaj so se nekateri pravniki spraševali, zakaj inšpektorat uporablja ZVDZ, če velja specialni zakon o volilni in referendumski kampanji, in ali inšpektorat lahko sploh kaznuje fizične osebe, ki niso povezane z organizatorjem kampanje. Prepoved razprave in izmenjave mnenj na dan glasovanja so označili za eno najhujših omejitev svobode izražanja, saj omejuje svobodno razpravo o najpomembnejši temi, in sicer o prihodnosti države. Toš je tedaj priznal, da je napisal omenjeni zapis na facebooku, se je pa zagovarjal, da je to storil iz Avstrije in na zasebnem profilu, torej ne javno. Ob tem je še zatrjeval, da omenjeni stavek ne predstavlja propagande, še posebno ne propagande, ki bi bila prepovedana.
Vendar sodišče odgovora na vprašanje, ali se javna volilna propaganda nanaša le na organizatorje kampanj oziroma politične stranke in kandidate ali tudi na druge državljane, tudi tokrat ni podalo. V svoji sodbi je »zgolj« ugotovilo, da je izrek odločbe inšpektorata nerazumljiv in nepopoln, saj opisano dejansko stanje prekrška ne vsebuje vseh zakonskih znakov – odločba o prekršku mora namreč obsegati tudi kratek opis dejanja (kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine), s katerim je storjen prekršek. Ptujsko sodišče se je torej v sodbi osredotočilo zgolj na pomanjkljivosti odločbe o prekršku, ki jo je izdal inšpektorat za notranje zadeve, in se zato v presojo izpodbijanih razlogov v Toševi pritožbi ni spuščalo. »V izreku izpodbijane odločbe o prekršku uporabljeni izraz 'volilni molk' ni konkretiziran,« piše v sodbi, v kateri je citirana tudi odločba ustavnega sodišča, iz katere po mnenju sodnice tako imenovani volilni molk ne pomeni kršitve z ustavo zagotovljene pravice do svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja.
Konec lanskega leta zmaga tudi na celjskem sodišču
Vendar velja ob tem opozoriti, da so se ustavni sodniki v omenjeni odločbi ukvarjali z drugim odstavkom 5. člena zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), ki je medijem sedem dni pred dnem glasovanja prepovedoval objavo raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in o referendumskem vprašanju. Časopisna hiša Dnevnik je tedaj v svoji pobudi za oceno ustavnosti uspešno navajala, da 2. odstavek 5. člena ZVRK posega v ustavne pravice do svobode izražanja, do svobodne gospodarske pobude in enakosti pred zakonom.
Spomnimo, da je celjsko okrajno sodišče konec lanskega leta ugodilo tudi direktorici celjske Mačje hiše Heleni Jovanovič Hacin, ki se je prav tako pritožila zoper odločitev inšpektorata za notranje zadeve. Ta ji je zaradi zapisa na protestniškem facebookovem profilu »Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora« naložil globo v višini 125,19 evra. Jovanovič-Hacinova je zapisala: »Vsi na volitve in volite tistega, ki je jasno in glasno pozval Kanglerja k odstopu! S tem boste naredili veliko več kot z besedno jezo. Politikov, ki ne upajo povedati svojega mnenja, imamo dovolj!« Kot je znano, sta bila tedaj »v igri« za predsedniško palačo Borut Pahor in Danilo Türk.