Po najnovejših ocenah Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki še niso dokončne, so led, veter in sneg poškodovali pol milijona hektarjev gozdov ali dobrih 40 odstotkov vseh. Damjan Oražem, vršilec dolžnosti direktorja ZGS, poudarja, da bo treba čim prej pospraviti sedem milijonov kubičnih metrov podrtega ali poškodovanega drevja, kar je skoraj dvakrat toliko, kot ga v Sloveniji posekamo vse leto. Oražem dodaja, da so na 662 hektarjih površin poškodbe tolikšne, da bo treba vse drevje odstraniti in gozd umetno obnoviti, za kar bodo potrebovali okoli dva milijona sadik. Nedavna ujma naj bi samo gozdovom prizadejala približno 194 milijonov evrov škode, od tega petino državi, ki ima v lasti 235.000 hektarjev gozdov, glavnino pa zasebnim lastnikom.
Žled naj bi dobil status naravne nesreče
Vlada naj bi v interventnem zakona o odpravi posledic ledene ujme poskrbela tudi za njen formalni status. Žledolom po veljavni zakonodaji namreč ne sodi med naravne nesreče, po novem naj bi. Vremenoslovec Branko Gregorčič iz Agencije za okolje RS (Arso) je na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili na kmetijskem ministrstvu, pojasnil, da žled v Sloveniji ni nekaj izjemnega, je pa bilo letos izjemno njegovo trajanje. »Obseg žledenja in njegove posledice so bili neobičajno veliki. Na tako velikem območju pride do takšnega pojava kvečjemu vsakih 50 let ali še redkeje,« je dejal in dodal, da se je tokrat prvič primerilo, da je moral Arso zaradi nevarnosti žledoloma rdeči alarm razglasiti za vseh pet slovenskih regij hkrati.
ZGS bo program sanacije poškodovanih gozdov pripravil predvidoma do začetka aprila, a se lahko lastniki spravila poškodovanega drevja lotijo takoj, le svojega revirnega gozdarja morajo o tem poprej obvestiti. Za gozdove v lasti države to ne velja. Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, koncesionarjem sporoča, naj ne začnejo delati, dokler si delovišča ne ogleda tudi strokovnjak sklada. Sicer pa Šinkova pravi, da bi samo sklad za odpravo posledic ledene ujme potreboval kakih trideset dodatnih gozdarjev, ZGS pa po Oražmovih besedah nekaj sto.
Vsak inženir še ni usposobljen za delo v gozdu
Ministrstvi za kmetijstvo in za delo nameravata prek posebnega projekta k odpravi posledic ujme v gozdovih k delu pritegniti brezposelne gozdarje. V Dnevniku smo že poročali, da je na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih blizu tristo ljudi s področja gozdarstva. Strokovnjaka za gozdarstvo Jožeta Skumavca smo vprašali, kaj meni o tovrstnih nabornikih. »Gozdarji, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, kakšnih strašnih reči v gozdu ne morejo početi, saj nimajo izkušenj za samostojno delo,« nam je odgovoril.
Jože Sterle, direktor Združenja za gozdarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa pravi, da bodo njihova gozdnogospodarska podjetja pri odpravljanju škode v gozdovih potrebovala predvsem gozdne delavce. »In če so inženirji gozdarstva pripravljeni to delati, so dobrodošli. Toda prej bodo morali opraviti kakšen tečaj oziroma pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo, kajti v gozdu ne more delati kdor koli, saj je delo strahovito nevarno, še posebno spravilo poškodovanega drevja. Slišim, da je na zavodu za zaposlovanje okoli tristo gozdarjev. To me čudi, kajti ko mi iščemo delavce, jih od tam ne dobimo kaj dosti,« nam je pojasnil Sterle.
Gozdarji bi morali za tri dni v klavzuro
V strokovnih krogih zbuja pomisleke tudi namera vlade, da ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti države, ki bo odkupovala les iz poškodovanih gozdov in ga prodajala naprej. Njen namen je preprečiti drastičen padec odkupnih cen lesa, do katerega lahko pride zaradi njegovega obilja, in doseči, da bi ga glavnino predelali v Sloveniji, ne v Avstriji ali Italiji. Sterle pravi, da njihovega združenja in tudi nikogar od njihovih članov ni nihče iz vlade vprašal za mnenje o ustanavljanju omenjenega državnega podjetja, zato tega ne želi ocenjevati. Opozarja pa, denimo, da bo moralo to podjetje za les ponuditi vsaj tolikšno ceno kot Avstrijci, sicer bo še naprej romal v tujino (Slovenija tretjino posekanega lesa izvozi v obliki hlodov).
»Vprašanje je tudi, kje bomo skladiščili les, da bo ohranil kakovost in ne bo zgnil,« poudarja Sterle. Podobne pomisleke ima tudi Skumavec. »Če bo državno podjetje odkupovalo les iz poškodovanih gozdov in ga odlagalo na kup, bo propadal in bodo stroški še višji. Ko je drevo enkrat posekano, začne tisti trenutek propadati. Les že teden dni po spravilu pomodri, zato je plačilo zanj slabo,« iz lastnih izkušenj govori Skumavec in se čudi vladi, ki se je zganila šele zdaj, ko gre za manj vreden les, doslej pa je mirno gledala, kako je najkakovostnejša hlodovina odhajala v Avstrijo, in ni storila ničesar. »Bodo les, ki ga bodo spravili iz gozdov, v skladiščih škropili z vodo, da ga ne bodo napadle glive?« se sprašuje Jože Skumavec in svetuje: »Preden se odločijo za ustanovitev državnega podjetja za odkup lesa, bi se morali vsi gozdarji za tri dni nekam zapreti in se temeljito pogovoriti o tem.«