Nadzor nad poslovanjem največje banke v državi, Nove Ljubljanske banke (NLB), je po lanskoletni že tretji državni dokapitalizaciji glede na zaveze, ki sta jih morali evropski komisiji predložiti banka in država, v celoti prevzel Bruselj. Ta bo bedel nad cenami posojil, ki jih odobrava banka, preverjal, komu odobrava posojila, bedel bo nad sodelovanjem NLB pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva in nad tem, kakšni bodo učinki za banko. Če je zanjo ugodnejše unovčenje zavarovanja, evropska komisija pričakuje, da bo banka to tudi storila. Ista pravila veljajo tudi za Novo KBM. Nad izvajanjem programa prestrukturiranja NLB bo bedel poseben skrbnik pooblaščenec Bruslja; po naših informacijah bo to KPMG.
Pod drobnogledom že posli z neplačniki nad 10.000 evrov
Zaveze, dane Bruslju, bi lahko dodobra omajale pričakovanja vlade, da bo z 1,55 milijarde evrov okrepljena NLB pomembno prispevala ali vodila postopke prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, v katerem podjetja nujno potrebujejo tudi likvidnost. NLB, ki je v dveh letih prejela 2,2 milijarde evrov, mora namreč zabeležiti vsako posojilo podjetjem, ki so v postopku prestrukturiranja in torej ne vračajo starih posojil, že če vrednost posla presega vsega 10.000 evrov. Banka mora pri vsakem takem poslu pojasniti, ali bi bila alternativna rešitev, kot je na primer unovčenje zavarovanja ali prenehanje sodelovanja s takšnim komitentom, zanjo slabša rešitev.
Čeprav si velik del politike in gospodarstva želi, da bi NLB še naprej delovala predvsem kot »državna banka«, torej predvsem v dobro države in ne nujno banke, jih v Bruslju zanima zgolj neto učinek za banko. Če poslovanje s takšnim komitentom banki ne zagotavlja določene zahtevane donosnosti, mora NLB tako na primer zagotoviti, da lahko najkasneje v enem letu iz posla izstopi. Z vsemi odločitvami, povezanimi s postopki prestrukturiranja slovenskih podjetij, mora banka vsakega pol leta seznanjati pooblaščenca evropske komisije, ki bedi nad uresničevanjem zavez NLB.
Zahtevana donosnost na kapital oziroma dobičkonosnost postaja tudi sicer glavno vodilo pri poslovanju NLB in njeni kreditni politiki. Zahtevan odstotek donosnosti na kapital mora NLB dosegati pri vsakem odobrenem posojilu in v poslu z vsakim posameznim komitentom. Povedano drugače, vsakemu posojilu NLB je treba določiti ceno, in sicer tako, da bo ta banki zagotavljala zahtevano donosnost na kapital. Pri tem lahko upoštevajo obresti, stroške odobritve in podobno, izračun, koliko bo banka zaslužila z odobritvijo posameznega posojila, pa mora biti priložen vsakemu kreditnemu poslu. Način izračunavanja donosnosti mora banka implementirati najkasneje do junija letos, do konca leta pa ga morajo uvesti še vse njene podružnice. V odločitvi komisije je sicer določeno, kakšno donosnost na kapital mora banka dosegati v posameznih letih, a podatek ni razkrit. V prvem četrtletju letos je donosnost na kapital banke znašala negativno 1,7 odstotka, medtem ko naj bi bila ob koncu obdobja prestrukturiranja med petimi in desetimi odstotki.
Z določitvijo cene tudi nad posojila »prijateljem politike«
Natančno določanje cen posojil naj bi banko končno pripeljalo do dobičkonosnega poslovanja in dobiček, ki naj bi ga NLB dosegla ob koncu obdobja prestrukturiranja leta 2017, je pričakovan v višini od 100 do 150 milijonov evrov. Z določanjem cenovne politike posojil pa lovijo še en cilj, to je preprečiti, da bi banka tudi v prihodnje odobravala posojila pod znatno ugodnejšimi pogoji, kot veljajo na trgu, in ki so bila pogosto spodbujena oziroma sugerirana od zunaj.
Tudi kakršen koli boljši položaj podjetij v državni lasti nasproti podjetjem v zasebni lasti ni dovoljen, kako NLB to zagotavlja, pa bodo spremljali skozi letna poročila o primerjavi kreditnih pogojev za zasebna in državna podjetja. Tudi sicer mora banka vsakega komitenta, do katerega je izpostavljena v višini več kot milijon evrov, letno ocenjevati, sicer pa zmanjšati svojo izpostavljenost do gradbeništva, transportne dejavnosti in finančnih holdingov, o čemer smo že poročali. Podjetjem s sedežem v tujini banka ne bo odobravala novih posojil, osredotočila pa se bo na srednja in mala podjetja.
Prepričanja, da je imela politika vsa leta na poslovanje banke prevelik vpliv, v Bruslju ne skrivajo. Zagotovilom, da mora biti vodstvo banke pri sprejemanju odločitev v dobrobit banke samostojno, dajejo zato velik poudarek. Država se je zavezala, da na imenovanje nadzornikov ne bo vplivala drugače kot z izvrševanjem pravic na skupščini, sicer pa bo večino nadzorniških mest tako in tako zaupala neodvisnim strokovnjakom. Tudi v upravo banke se ne bo vtikala, prav tako ne v njeno dnevno poslovanje, bo pa nagrajevanje uprave vsaj do konca leta 2017 v skladu z odločitvijo Bruslja omejeno.
Poročali smo že, da se je država zavezala zmanjšati svoj delež v NLB, na kakšno raven in do kdaj, pa komisija ne razkriva. V skladu z zadnjimi političnimi razpravami bo država v NLB sicer obdržala 25-odstotni delež, privatizirala pa naj bi jo po sedanjih načrtih v letu 2017. Če deleža ne bo prodala sama, in to vlagatelju, ki ni nikakor povezan z državo, ga bo v njenem imenu prodajal pooblaščenec komisije. Ta bo prodajal tudi premoženje NLB, navedeno v programu prestrukturiranja, če tega ne bo storila banka sama.