Med razpravo so poslanci, predvsem iz vrst opozicije, opozarjali na zaskrbljujoče stanje v pravosodju, s čimer se je Klemenčič načeloma strinjal, a med drugim poudaril še, da teh težav ne more rešiti sodstvo samo. Ob tem verjame tudi, da v slovenskem pravosodnem sistemu "ni absolutno vse slabo".
Pri vprašanjih glede rušenja pravne države je dejal, da ljudje nismo zadovoljni z marsikaterim področjem, a to ne pomeni, "da lahko kar počez vse pljuvamo".
Tako je zavrnil očitke poslancev SDS, da v sodstvu nihče za nič ne odgovarja. Priznal pa je, da sistem odgovornosti znotraj "pravosodnih granikov" ni dovolj učinkovit in da bi bilo treba prevetriti notranji sistem nadzora.
Klemenčič, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, je napovedal še, da bo v prvih šestih mesecih vpeljal protikorupcijski pregled zakonodaje: da se, preden gre zakonodaja v proceduro, pregleda, ali so bili pri njeni pripravi kakšni lobistični posegi.
Petrovič po oceni matičnega odbora DZ primeren za gospodarskega ministra
V predstavitvi pred odborom je med ukrepi, ki jih je treba po njegovem sprejeti, naštel ukrepe za sistemsko razdolževanje, spodbujanje izvoza, zajezitev sive ekonomije, premik v krepitvi socialnega partnerstva vseh deležnikov, znižanje obremenitve dela, zmanjševanje okolju škodljivih subvencij ter povečanje nadzora nad subvencijami in tudi nad Slovenskim državnim holdingom in slabo banko.
V odgovorih na vprašanja, ki so mu jih nato postavili člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo, je kot potrebno za zagon gospodarstva označil investicije, se zavzel za nove vire kreditiranja in za več sodelovanja med ministrstvi in znotraj ministrstva ter ocenil, da se privatizacija zaradi verodostojnosti države mora nadaljevati. Uvedba davčnih blagajn bi bila po njegovem mnenju "korak naprej".
Med možnimi investicijami je Petrovič naštel tiste v komunalno infrastrukturo, v obnovo mostov in cest, v energetsko obnovo stavb, v kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. Nove vire za kreditiranje vidi tudi v tujih neposrednih naložbah, ki so po njegovem "eden elementov za preboj iz stanja, v katerem je država". Med drugim bi bilo treba prevetriti področje izvršbe, ki ob pritožbah močno zavlečejo postopke.
Povezovanje in večja koordinacija
Veliko priložnosti vidi v povezovanju in večji koordinaciji. Tako na področju sektorskih industrij, ob čemer je denimo pri lesni kot največjo težavo izpostavil razdrobljenost, kot na področju same organizacije ministrstev in ministrstva. Glede usode agencije Spirit ni napovedal nič konkretnega, saj da mora področje preučiti, a je bil glede dela jasen: "Ne glede, kje kdo dela, mora delati učinkovito."
Subvencije so se po njegovih oceni doslej podeljevale preveč neselektivno. "To še ni usklajeno v vladi, a sem pristaš, da se gre iz nepovratnih v povratne. Da ko nekdo izplava, lahko pomagaš drugemu," je orisal. Ob tem je članom odbora povedal, da ni lastnik nobenega podjetja in da nima nobenih lastniških deležev. "Nikoli nisem znal sedeti na dveh stolih," je pojasnil.
Glede privatizacije, za katero v koalicijskem sporazumu piše, da bo "nadzorovana", je menil, da se bo nadaljevala, saj je Slovenija Bruslju dala seznam in zavezo o privatizaciji 15 podjetij. "Če se danes potegnemo nazaj, bomo poleg priporočil, ki smo jih že dobili, dobili še dodatna. In se nam lahko zgodi ponovno kakšna ustavitev evropskih sredstev," je ocenil.
"Glasnik gospodarstva in zagovornik podjetništva"
Obljubil je, da bo "glasnik gospodarstva in zagovornik podjetništva". Zato je že sedaj za večjo podporo pri preboju podjetij na tuje trge. Zavzema se, da turizem postane močnejša gospodarska panoga, saj se strinja, da bi "Slovenija lahko imela od Puconcev do Pirana kolesarsko stezo". Več pa bo treba po njegovem narediti na področju regijskega sodelovanja ter pri ureditvi infrastrukture, ki vodi do posameznih turističnih centrov.
Na vprašanje, ali pri mandatarju Miru Cerarju glede na to, da je v zadnjem hipu nadomestil prejšnjega kandidata za to mesto Ervina Pfeiferja, uživa dovolj podpore, je odgovoril: "Res so me v to potegnili v zadnjem trenutku, a zaupanja obstaja. Upam, da bo trajalo."
Kandidatka za ministrico za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar
Matični odbor DZ je prekinil zaslišanje kandidatke za ministrico za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar, s sejo bodo nadaljevali zvečer. Kandidatka je med drugim napovedala, da si bo prizadevala za večjo kakovost znanja in za obvezno učenje dveh tujih jezikov v osnovni šoli. Obenem poudarja potrebo po povečanju javnih sredstev za visoko šolstvo.
Setnikar Cankarjeva je v več kot uro dolgi uvodni predstavitvi glede zasebnega šolstva poudarila, da med nekaterimi prevladuje prepričanje, da bo večja izbira ponudnikov izobraževanja sama po sebi zagotovila kakovost, a v "teoriji, še manj pa v praksi temu ni tako". Za kakovost je pomembnih še veliko drugih dejavnikov, med drugim delež, ki ga imajo zasebni izobraževalni zavodi, njihova organizacija in informiranost študentov, je poudarila. Tudi sicer meni, da je načelo "fakulteta v vsako vas" nevarno.
Prepričana je, da nekdo, ki je zaposlen v javnem sektorju, ne bi smel biti hkrati zaposlen v zasebnem podjetju ali zavodu, "ker pri tem nujno prihaja do konflikta interesov". Zato je tudi sama napovedala, da se bo izločila iz odločanja v vseh primerih, ki zadevajo njene sorodnike ali prijatelje.
Kot ministrica si bo prizadevala za večjo kakovost znanja in za jezikovno politiko po načelu materni jezik in dva tuja jezika, pri čemer sama meni, da angleščina v EU ni tuj jezik. Med drugim se bo zavzela za to, da bo angleški jezik obvezen v prvem razredu in da bo drugi tuj jezik obvezen od četrtega razreda naprej.
Klemenčič za korenite, a strokovne reforme v pravosodju
Področje pravosodja ne potrebuje nedomišljenih in nujno hitrih, temveč korenite reforme, je v predstavitvi pred odborom DZ poudaril kandidat za pravosodnega ministra Goran Klemenčič. Kot ocenjuje, je slovensko pravosodje na velikem udaru, potrebna pa je jasna in notranja konsistentna vizija razvoja, ki bo temeljila na resnih in strokovnih analizah.
Kar nekaj ključnih reform v zadnjih 20 letih je bilo posledica nekega dogajanja, denimo projekt Lukenda, ki je nastal po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi sodnega zaostanka. Tudi zakonodaja se je pogosto novelirala, je izpostavil Klemenčič.
Zato se zavzema za vzpostavitev projektne skupine, ki se bo ukvarjala izključno z reformiranjem tega zakona, a po njegovem ni nujno, da bo nov zakon tudi sprejet v štirih letih. Sam se sicer strinja z ukinitvijo sodne preiskave, a poudarja, da to ne sme biti ad hoc.
Bulčeva si bo prizadevala za dvig konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije
Kandidatka za ministrico brez listnice, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Violeta Bulc je v današnji predstavitvi na seji odbora DZ za gospodarstvo napovedala, da si bo pri vodenju pristojne službe prizadevala za dvig konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije ter ustvarjanje pogojev za dvig dodane vrednosti.
Bulčeva, ki prihaja iz vrst SMC, si želi, da bi imela služba vlade za razvoj, strateške projekte in kohezijo zelo jasno vizijo in da bi skrbela za uravnotežen ter trajnostno naravnan razvoj Slovenije. "Slovenija - dežela uspešnih razvojnih utripov," je povzela svojo vizijo. Prepričana je, da je v Sloveniji veliko idej in možnosti za njihovo umeščanje v evropske integracije.
Bulčeva si bo pri svojem delovanju prizadevala za dvig konkurenčnosti Slovenije, pri čemer bo po njenem mnenju pomemben prav razvojni denar iz evropskih in drugih virov financiranja razvoja Evrope. "Razvojni denar je tisti, ki lahko pomaga pri dvigu konkurenčnosti," je dejala kandidatka, ki jo je življenjska in poklicna pot v preteklosti popeljala tudi v Silicijevo dolino v ZDA.
