Prvak SD Igor Lukšič in predsednik (za zdaj še) društva Verjamem Igor Šoltes nameravata tudi v primeru izvolitve v evropski parlament kandidirati na predčasnih državnozborskih volitvah. Če bosta na obojih volitvah uspešna, bosta torej v evropskem parlamentu le nekaj mesecev. Kot pojasnjuje direktor državne volilne komisije Dušan Vučko, funkcija evropskega poslanca po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca v državnem zboru, zato mandat poslanca v evropskem parlamentu s potrditvijo mandata v državnem zboru preneha. V evropski parlament pa pride kandidat z iste liste, ki bi bil izvoljen, če vanj ne bi prišel poslanec, ki mu je prenehal mandat.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali Lukšič in Šoltes z odločitvijo, da tudi v primeru izvolitve v evropski parlament kandidirata na državnozborskih volitvah, ne dajeta jasnega vtisa, da se jima kljub izpostavljanju pomena evropskih volitev te zdijo drugorazredne. Pa tudi, ali ne bo šlo za izigravanje volilcev.
Niso računali na takojšnje predčasne volitve
Igor Šoltes poudarja, da ob vložitvi liste za evropske volitve niso vedeli, da bo vlada odstopila in bo prišlo do predčasnih volitev. »Če bi bile volitve redne, bi bile šele čez leto in pol. Ne gre za izigravanje volilcev. Nič neobičajnega ni, če kdo predčasno zapusti kakšen mandat, ker nastopi kakšnega drugega. Obstajajo pravila, ki to urejajo,« meni predsednik Verjamem. In dodaja, da to, kdaj bodo državnozborske volitve, še vedno ni jasno. Za Šoltesa evropske volitve, kot pravi, vsekakor niso nepomembne, ne zanika pa, da mu je pomembnejše slovensko politično prizorišče.
»Sem predsednik stranke, ki skrbi za to, da bi SD dobila čim višjo podporo na vseh možnih volitvah,« pa kot razlog za napovedano kandidiranje na obojih volitvah navaja Igor Lukšič. Tudi za kandidaturo na evropskih volitvah se je torej, kot pravi, odločil zato, da stranka dobi čim večjo podporo, saj gre za pomembne volitve. Ob tem pa tudi on spominja, da je ob vložitvi evropske liste kazalo, da bodo državnozborske volitve šele čez leto in pol. »Ne gre mi za moj mandat, temveč za mandat stranke, torej za naš program. Liberalci gledajo samo nase in za njih je nepomembno, da se dela za celotno ekipo,« na očitke še odgovarja Lukšič.
Na evropskih volitvah poleg Lukšiča kandidirata še dva predsednika parlamentarnih strank, predsednica NSi Ljudmila Novak in prvak SLS Franc Bogovič. Čeprav sta na predzadnjem oziroma zadnjem mestu skupne kandidatne liste NSi in SLS, možnost, da bi s pomočjo prednostnih glasov prišla v evropski parlament, ni povsem izključena. Bogovič nam na vprašanje, ali bo v primeru izvolitve v Bruselj kandidiral na državnozborskih volitvah, ni odgovoril, saj je trenutno, kot pravi, osredotočen na zaključek kampanje za evropske volitve in odločitve glede kandidature za državni zbor še ni sprejel. Novakova pa nam je dejala, da v primeru izvolitve v evropski parlament ne bo kandidirala na državnozborskih volitvah. »Ne morem biti izvoljena in takoj zatem kandidirati za drugo funkcijo. To ne bi bilo ne prav in ne verodostojno,« je poudarila.
Kaj pa volilci?
Po mnenju političnega analitika Sama Uhana je odločitev, da naj bi Šoltes in Lukšič že nekaj mesecev po morebitni izvolitvi v evropski parlament kandidirala na državnozborskih volitvah, kazalec odsotnosti strategije levega političnega pola oziroma nesposobnosti povezovanja levih strank. Takšno ravnanje se mu v primerjavi z vsem, kar se v slovenskem političnem prostoru dogaja, ne zdi nekaj posebnega. Osebno pa meni, da bi povezovanje na volitvah dalo boljši rezultat.
Politični analitik Matevž Tomšič dvomi, da bi volilci odločitev Šoltesa ali Lukšiča, da se po morebitni izvolitvi v evropski parlament poskusita še na državnozborskih volitvah, kaznovali. Ob tem pa se je vprašal, koliko nekateri predsedniki strank, ki so se dali na vodilno mesto na evropski listi, stranki zares koristijo. »Sodeč po javnomnenjskih anketah bi težko rekel, da so nekateri res tak magnet,« je dejal Tomšič, pri tem pa mislil na kandidaturo prvaka SD Igorja Lukšiča.
Tomšič tudi spominja, da so nekateri evropski poslanci, natančneje takratni prvak SD Borut Pahor, že uspešno kandidirali na državnozborskih volitvah in torej predčasno končali mandat v Bruslju. »Pahorju leta 2008 to nikakor ni škodovalo. Dvomim, da bi bili volilci tokrat tako moralno rigorozni, ko še v bolj očitnih primerih niso,« ocenjuje Tomšič.