Ledena ujma, ki je konec februarja prizadela skoraj celotno državo, je bila po obsegu, trajanju, škodi, številu vključenih reševalcev in številu prizadetih državljanov največja naravna katastrofa v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Fakulteta za družbene vede je včeraj organizirala strokovni posvet o tem, kaj smo se ob tej nesreči naučili in kaj bi bilo v sistemu reševanja dobro popraviti. Slaba pripravljenost lokalnih veljakov na naravne nesreče in slab odziv nekaterih lokalnih skupnosti, pomanjkljiva opremljenost in kadrovska podhranjenost Uprave RS za zaščito in reševanje, premajhna vključenost vojaških virov tako glede opreme kot ljudi, so glavne stvari, ki smo se jih ob letošnji nesreči naučili. Jih bomo znali popraviti? »Tokratni posvet je prvi tak po kakšni od naravnih nesreč. Pa menim, da bi ga morali izvesti prav vsakič,« je povedal dr. Uroš Svete, predstojnik katedre za obramboslovje na FDV.
Poročilo o naravni katastrofi je sicer pripravljeno, a ga vlada še vedno ni obravnavala, kaj šele sprejela. Zadnje posredovanje naših enot civilne zaščite v Bosni in Srbiji je glede na odziv lokalnega prebivalstva dokaz, da imamo v Sloveniji izvrsten sistem zaščite in reševanja. Kar pa ne pomeni, da ga ni moč izboljšati. Zanimiv je že podatek, da med desetimi državnimi načrti za reševanje ob naravnih nesrečah, ni načrta za ravnanje ob žledu. Letošnje posredovanje je tako potekalo po načrtu za primer poplav. Kar je bila sicer prava odločitev.
»Regijski center za obveščanje je bil med intervencijo preobremenjen, zato bi bilo smiselno razmisliti o občinskih štabnih sobah, ki bi v primeru nesreč prevzele njegovo vlogo na lokalnem nivoju. Eden od županov mi je, ko sva se vozila po terenu, dejal, da že 16 let, kar je župan, meče stran moja vabila na usposabljanja in da zdaj šele vidi, zakaj bi jih moral upoštevati. Taka usposabljanja bi morala biti zakonsko obvezna za vse župane,« je le nekaj od opažanj Jerneja Hudohmeta, poveljnika CZ za Gorenjsko, ki je izkušnje nabiral na terenu (bil je tudi pobudnik odlično sprejetega posredovanja vojaških oklepnikov pri prevozu pomoči na Jezersko) in opozoril tudi na pomanjkanje kadra. Na kranjski izpostavi imajo recimo sistematizirani dve delovni mesti za logistiko. Trenutno nimajo za to področje nobenega zaposlenega.
Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But je dodal še nujno določitev zbirnih centrov za prebivalce, kar se je kot pomanjkljivost pokazalo v Postojni, in izboljšanje sistema premeščanja enot, Uroš Krek iz urada predsednika republike pa je odprl morda najbolj vročo temo – sodelovanje med civilno zaščito in slovensko vojsko. »Šlo je za velik razkorak med pričakovanji ljudi na terenu in postopnostjo aktiviranja vojske. Na terenu smo videli, kako kakšna od občin sploh ni zaprosila za pomoč, če pa jo je dobila, niso vedeli, kaj naj bi z vojaki počeli.«
Tega se zaveda tudi poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, ki je pojasnil, da se vedno znova dogaja, da lokalni vodje civilne zaščite ne potrebujejo pomoči slovenske vojske, pričakovanja ljudi pa so vedno čisto drugačna. »Pred dvema tednoma smo imeli prvo skupno usposabljanje civilne zaščite in vojske, kar je seveda treba nujno nadaljevati,« je vsaj korak v pravo smer. Ob žledolomu je Slovenija prvič zaprosila za mednarodno pomoč, prvič uporabila zaloge iz blagovnih rezerv, vojaške oklepnike in prvič so bili na terenu skupaj ekipe gozdarjev, vojakov in gasilcev. Šestan je naštel še cel kup drugih ukrepov, ki jih predlagajo na podlagi letošnje izkušnje. »Blaga dopolnitev zakonodaje bi bila obvezno usposabljanje za župane.«
Precej oster na temo sodelovanja slovenske vojske pa je bil poveljnik 1. brigade Slovenske vojske brigadir Miha Škerbinc: »Od trenutka po zahtevi po naši pomoči smo bili na terenu v treh urah. Vojska ima marsikaj tistega, kar pogreša poveljnik civilne zaščite. Tokrat smo pomagali tudi s psihologi in brezpilotnimi letali. Mešane ekipe, kot jih je omenil Šestan, bi morale biti doktrina in ne nekaj, kar se je zgodilo spontano. Na voljo imamo mornariške zmogljivosti, vojaško policijo, strojno opremo, ljudi,« je zaključil Škerbinc.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Zoran Klemenčič je na vse skupaj dejal, da zakonodaja ni slaba, da pa je problem izvajanja v praksi: »Seveda bomo pripravili nabor ukrepov, tudi zakonskih sprememb. Določila o obveznem usposabljanju županov ni problem dodati v zakone, sicer pa dobrega sistema zaradi nekaj pomanjkljivosti ne gre postavljati na glavo. Tudi glede vključevanja vojske. Odločitev o tem je v rokah vodje intervencije. Pri tem gre večkrat tudi za prestiž, kdo bo glavni in kdo bo posredoval, a je tega treba v prihodnje dati ob stran.«
