Da lokalna skupnost, vodarji, zaščitniki kulturne dediščine in druga zainteresirana javnost ne bi imeli več nobene besede, če bi želel posameznik razširiti svoje proizvodne, kmetijske, turistične in rekreacijske objekte na sosednja nezazidljiva zemljišča, kot so recimo kmetijska, je v nasprotju z aarhuško konvencijo in s tem tudi s slovensko ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Kajti za protiustavnega je razglasilo 29. člen novele zakona o prostorskem načrtovanju, s katerim je želela Janševa vlada leta 2012 investitorjem omogočiti širjenje območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta. Izvajanje tega člena je sodišče prepovedalo.
Ovira...
»Vloga javnosti pri urejanju prostora ni brez osnove tako resno opredeljena v mednarodnih in tudi naših zakonskih okvirih. Četudi sami ne gradimo, na naše vsakdanje življenje zelo vpliva, kar se v prostoru okoli nas dogaja, in zato je pri urejanju prostora tako neskončno pomembno sodelovanje javnosti. To je treba spoštovati,« odločitev sodišča pozdravlja koordinatorka projekta Odgovorno do prostora mag. Maja Simoneti.
Do leta 2012 je veljalo, da je dovoljeno graditi le na tistih površinah, ki jih kot zazidljive določajo občinski prostorski načrti (OPN). Toda sprejemanje teh temeljnih prostorskih aktov po navadi traja nekaj let, kar hromi lokalni gospodarski razvoj in prizadene marsikaterega vlagatelja. Zgodilo se je celo, da je podjetje, ki zaposluje pomembno število ljudi v občini, svojo proizvodnjo želelo preseliti drugam, ker ni smelo zgraditi dodatne proizvodne hale, je ob sprejemanju novele pred dvema letoma pojasnjevala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
... ali obvod
Čeprav se je tudi prostorska stroka strinjala, da pri prostorskem načrtovanju prihaja do težav in bi bilo zato smiselno postopke poenostaviti, je kategorično zavrnila rešitev, ki jo je ponudila Janševa vlada. »Predstavlja namreč obvod za nekatere, da se izognejo stroki in javnosti pa tudi klasičnemu postopku, ki jih morajo drugi še vedno spoštovati,« je tedaj razlagala takratna predsednica sekcije prostorskih načrtovalcev pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije dr. Liljana Jankovič Grobelšek.
Tudi Simonetijeva je opozorila, da imamo v Sloveniji vlagatelje, ki si želijo izvesti posege, ki so problematični z vidika sosedov, kakovosti bivanja ali kakovosti širšega okolja in prostora, zato v rednih, odprtih in legitimnih postopkih ne bi bili potrjeni. Če bi bil 29. člen uveljavljen (ustavno sodišče je njegovo izvajanje do svoje dokončne odločitve prepovedalo kmalu po prejetju pobude Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij – PIC za presojo njegove ustavnosti), bi to po njenem pomenilo, da se je urejanje prostora preselilo za zaprta vrata.
