»Podatki obveščevalno-varnostne agencije Sova, ki naj bi bili tajni, očitno niso več tajni, saj bi sicer veljalo, da je tožilstvo kršilo zakon s tem, da je tajne podatke razkrilo.« Ali pa je morda tožilstvo zavestno kršilo zakon, se je na včerajšnjem predobravnavnem naroku v kazenski zadevi zoper Delovo novinarko Anuško Delić vprašal njen zagovornik, odvetnik Emil Zakonjšek. V sodni dvorani ljubljanskega okrajnega sodišča so nekatere besede zvenele kot v gledališču absurda.

Zakonjšek je sodniku Marku Češnovarju dokazoval, da je pregon novinarke nesmiseln, saj tajni podatki, ki naj bi jih Delićeva objavljala, niso tajni. Zakon o tajnih podatkih namreč, kot je dejal, določa, da so tajni tisti podatki, ki so označeni z uradno oznako tajnosti in do katerih javnost dejansko nima dostopa. Podatke o delovanju neonacističnih skupin, o katerih je pisala Delićeva, pa je tožilstvo zdaj samodejno razkrilo v javnem obtožnem predlogu. Zato, je predlagal Zakonjšek, je treba s teh podatkov umakniti oznako tajnosti tudi v formalnem smislu.

Tožilka Andreja Žvanut je vztrajala, da o tajnosti podatkov ni dvoma, zato bo v določenih delih sojenja tudi zahtevala izločitev javnosti.

Zaščiteni novinarski viri

Tožilstvo Delićevi očita, da je podatke o neonacistih in njihovih povezavah s stranko SDS, o čemer je poročala leta 2011, pridobila »od še neugotovljene osebe na Sovi«. Novinarka zanika, da je bil njen vir podatkov Sova. Kot se je izkazalo z obtožnim predlogom, pa je enake podatke o neonacistih Sova res pridobila že spomladi leta 2010. Takrat je agencijo vodil Andrej Rupnik, ki ga je na direktorski položaj imenovala prva vlada Janeza Janše. O »politični pripadnosti« enega od desničarskih skrajnežev, povezanega s SDS, Sova sicer ni obvestila nikogar zunaj agencije, o dejavnostih neonacistov oziroma skupne Blood&Honour pa je redno obveščala predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in državni politični vrh.

Selanu tožilstvo očita, da Delićeve zaradi objave podatkov ni ovadil, čeprav naj bi jo po uradni dolžnosti moral. Vendar je Selan na novinarsko vprašanje, zakaj tega ni storil, odgovoril, da dvomi o tem, ali so podatki sploh bili tajni.

Bistvo pregona novinarke, ki se bo na sodišču nadaljeval 19. novembra, bo ugotavljanje, kdo je bil njen vir. Tega pa, kot je zatrdila Delićeva, sama ne bo razkrila, saj morajo biti zaupni novinarski viri zaščiteni. Takšno stališče je v več odmevnih sodbah doslej zastopalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Tudi Cerar za zaščito novinarjev

Ker v Sloveniji kazenski zakonik nima vgrajene ustrezne zaščite novinarjev, se je do sojenja opredelil tudi premier Miro Cerar. »Primer Delić kaže na potrebo po razmisleku o zakonodaji glede svobode medijev. Novinarji morajo biti zaščiteni pred kazensko odgovornostjo zaradi objave informacij, ki so v javnem interesu,« je zapisal na družbenem omrežju Twitter. Pregon novinarke so obsodili Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Evropska zveza novinarjev, Mednarodni inštitut za tisk z Dunaja ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.