Varnostnik je v izgredih eni od poslank poškodoval ramo. A na srečo ne v slovenskem, ampak v italijanskem parlamentu. To se je zgodilo dan pred včerajšnjo ustanovno sejo državnega zbora sedmega sklica, ki je minila nekoliko bolj mirno kot tista v Italiji. Na njej je bil za enajstega predsednika izvoljen edini kandidat, 46-letni politolog dr. Milan Brglez, ki je nedavno postal tudi podpredsednik Stranke Mira Cerarja (SMC), prepričljive zmagovalke državnozborskih volitev, ki zdaj zelo neprepričljivo sestavlja koalicijo.
Redkobesedni Brglez
Glasovnice za volitve novega predsednika parlamenta je prevzelo 86 od 90 poslancev, 19 (iz SDS) jih je oddalo neveljavne listke, eden je bil proti in 66 za, kar je 14 več kot pred poldrugim letom, ko je bil na ta položaj izvoljen Janko Veber. »To je bil vrhunec moje politične kariere,« nam je včeraj zadovoljen priznal Veber. Kaj si o izvolitvi in svojem prihodnjem delu misli Milan Brglez, pa nam žal ni uspelo izvedeti. Je namreč prvi predsednik parlamenta, ki ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. »To je res poseben trenutek in pri tem si ne želim dodatnih vprašanj. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in vas vabim, da pridete v stik z mano ob naslednji priložnosti,« je bil včeraj redkobeseden dosedanji profesor na fakulteti za družbene vede.
Še v torek dopoldan je bil sicer edini kandidat za predsednika parlamenta prvak DeSUS Karl Erjavec, a si je premislil in svojo kandidaturo odložil na čas, ko bo najverjetnejši mandatar Miro Cerar sestavil koalicijo. Če bo v njej tudi DeSUS, potem bo ta stranka, kot zatrjuje njen predsednik, vztrajala, da parlament vodi nekdo od njenih članov. Je torej Brglez le začasni predsednik? »Ne. To je zelo odgovorna funkcija, zato ni odgovorno prihajati z začasnim kandidatom,« je odločen predsednik SMC Miro Cerar. Tudi predsedujoči Socialnim demokratom (SD) Dejan Židan meni podobno: »Z mestom predsednika državnega zbora se ne moremo igrati, da bi bil danes na tem položaju nekdo, jutri drug, pojutrišnjem kdo tretji... To je delovno mesto, ki nadomešča predsednika države. V SD smo dobili zagotovilo, da je Brglez resen kandidat, zato smo ga tudi podprli.« Karl Erjavec, ki je po Cerarjevih besedah v zadnjih dneh storil nekaj nepričakovanih in nepredvidljivih potez, pa baranta naprej, ko pravi: »Izvršni odbor DeSUS je sprejel sklep: če bomo v koaliciji, zahtevamo položaj predsednika državnega zbora. Lahko pa, da ne bomo v koaliciji...«
Cerar je v škripcih
Iz tega je mogoče sklepati, da bo imel najverjetnejši mandatar Miro Cerar še veliko težav, če bo želel vlado sestaviti v drugi polovici septembra, kot je napovedal včeraj. Tudi izkušeni politik in nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar mu je ob Erjavčevem umiku soglasja h kandidaturi za predsednika državnega zbora takole porogljivo tvitnil: »No, prva lekcija SMC s Karlom je absolvirana.«
Težave bodo, kot kaže, tudi z Novo Slovenijo. Poslanec Matej Tonin poudarja, da osnutek koalicijske pogodbe, ki jo je morebitnim partnericam ponudil Cerar, ne upošteva nobene od petih ključnih zahtev, pri katerih vztraja NSi. Gre za pet reform – zdravstva, sodstva, davkov, trga dela in pokojnin. »Pripravili bomo svojo koalicijsko pogodbo z vsemi petimi reformami, potem se bo SMC morala odločiti, ali jo sprejme ali ne. Če bo naš predlog zavrnila, v takšni vladni koaliciji nimamo kaj iskati in se umikamo v opozicijo,« je odločen Tonin, čigar stranki Erjavec očita, da pretirava s svojim pogojevanjem in da si v resnici sploh ne želi v koalicijo. »Največ iger igra Karl Erjavec, ki svoje mnenje spreminja iz dneva v dan. Vse, kar počne, je del taktiziranj, da bi se prebil na mesto evropskega komisarja,« mu odgovarja Tonin.
Klima slabo deluje, kupiti bo treba več srajc
Tovrstnih problemov pa nima Združena levica, ki se je kot nova stranka prvič uvrstila v parlament in se že pri drugem obisku pri Cerarju odločila, da bo v opoziciji. Njeni poslanci napovedujejo, da bodo sodelovali z vsemi. Franc Trček nam je takole opisal, kako to že udejanja v praksi: »Sem analitični sociolog, zato sem šel pogledat, kdo je izvoljen za poslanca, in ker ima gospa Ljudmila (Ljudmila Novak, predsednica NSi, op. p.) danes rojstni dan, sem ji čestital.« Si pa Trček želi, da bi imeli v Sloveniji resen parlament. »Zadnje desetletje je bil to šov Big Brother, ki sreča Raketo pod kozolcem. Parlament ni prostor za take igre,« meni. Opazoval je tudi včerajšnjo prvo sejo, na kateri ga je zmotilo to, »da je več kot polovica poslancev na pametnih telefonih, mi pa potrebujemo pametne glave in pametne telefone na 'off'«. Trček je tudi ugotovil, da si bo moral kupiti več srajc, ker klima v parlamentu bolj slabo deluje.
Stranka SDS pa je že na včerajšnji ustanovni seji državnega zbora novega sklica uresničila grožnjo, da bo ovirala tamkajšnje delo. V sejni dvorani je skušal vodja poslancev Jože Tanko s poslovniško telovadbo zavlačevati sejo in preprečiti imenovanje mandatno-volilne komisije, ki je potrjevala mandate izvoljenim poslankam in poslancem, v parku ob parlamentu pa se je zbralo nekaj sto podpornikov Janeza Janše, ki je na svoje delovno mesto prispel iz zapora na Dobu. Z zborovanjem je želela množica preprečiti namero nekaterih poslank in poslancev, da bi zaporniku Janši odvzeli poslanski mandat. Pri tem predlogu je trmasto vztrajalo Zavezništvo Alenke Bratušek, a ker premore le štiri poslance, so ga drugi utišali z obljubo, da naj bi o morebitnem odvzemu mandata Janezu Janši mandatno-volilna komisija, ki mu ga je včeraj podelila, odločala prihodnji teden na nujni seji.
