Prvak SDS Janez Janša bi moral po naših neuradnih informacijah kmalu prejeti poziv na prestajanje dveletne zaporne kazni, saj naj bi mu ljubljansko okrožno sodišče že v sredo poslalo poziv z datumom, kdaj najpozneje naj se zglasi v zaporu. Druga dva obsojenca iz zadeve Patria, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič, pa še vedno nista dvignila pravnomočne obsodbe, kar so nam lahko potrdili tudi na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Tudi vodja opozicije je bil prisiljen podpisati vročilnico obsodbe šele, ko ga je vročevalec prejšnji teden zasačil na sodišču. Po naših neuradnih informacijah je ljubljansko okrajno sodišče že kmalu po uspešni vročitvi kolegom na okrožno sodišče poslalo ustrezno potrdilo in s tem izvršljivo sodbo, ljubljansko okrožno sodišče pa naj bi po nekaterih informacijah Janši v teh dneh že poslalo poziv na prestajanje kazni. Kot kaže, pa Janša vsaj včeraj poziva še ni prejel, saj smo z okrožnega sodišča dobili le skop odgovor, da »sodišče za zdaj v zvezi z omenjeno zadevo ne more dajati informacij«. Hkrati so nam na sosednjem okrajnem sodišču pojasnili, da zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je že pred časom napovedoval odvetnik Franci Matoz, še niso prejeli. Z ustavnega sodišča pa so nam sporočili, da že preučujejo, ali je Janševa pritožba zrela za obravnavo: »Zadeva je v fazi postopka preizkusa ustavne pritožbe. Sprejeta pa ni bila še nobena odločitev.«
Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič sicer še zdaleč niso edini pripadniki elite, ki se na vse pretege poskušajo izogniti sodnim pošiljkam. Še bolj uspešno kot Janša se je sodnemu pisanju dalj časa uspešno izmikal zaradi korupcije obsojeni celjski sodnik Milko Škoberne, nekdanji predsednik uprave Luke Koper in vidni član SDS Robert Časar pa je še pred vročitvijo sodbe celo povsem poniknil.
Bežal po hribih in vaseh
Da je izmikanje vročitvam sodb ali vabil na obravnave vse pogostejše, opaža tudi predsednik detektivske zbornice in pooblaščeni vročevalec Janko Trivunovič. Pri tem po njegovih besedah izstopajo ljudje, ki so udeleženi v tako imenovanih tajkunskih zgodbah, razni direktorji oziroma osebe, ki so na pomembnih položajih. »Ker imajo za seboj izkušene odvetnike, poskušajo manipulirati tudi z vročitvami,« opozarja Trivunovič, ob tem pa navaja primer celjskega sodnika Milka Škoberneta, ki se je skoraj dva meseca uspešno izmikal vročitvi sodbe, s katero je bil konec lanskega decembra zaradi jemanja podkupnine obsojen na pet let zapora. Na koncu je moralo ljubljansko sodišče zanj odrediti prisilno privedbo. »Ko smo mu želeli vročiti sodbo, se je 40 minut vozil z avtomobilom po hribih in vaseh, da se je potem uspešno skril v svoj dom,« detektivsko izkušnjo opisuje Trivunovič.
Čeprav veljajo detektivi z licencami za najučinkovitejše vročevalce, Trivunovič opozarja tudi na sistemske težave, s katerimi se soočajo pri svojem delu. »Največja težava so časovni roki. Če moramo nekomu vročiti vabilo na obravnavo in imamo pri tem na voljo zgolj nekaj dni, poizvedovanja o osebi ne moremo kakovostno opraviti. Preprosto nimamo časa, da bi več dni opazovali bivališče iskane osebe. Zato se moramo večkrat kar na slepo odpraviti na določen kraj in tam čakati,« pojasnjuje predsednik detektivske zbornice. Pri vročitvah sodb je po njegovih besedah drugače, saj imajo vročevalci na voljo več časa. Je pa njihovo delo kljub temu oteženo, saj ljudje sodbo pričakujejo in se ji zato tudi uspešneje izogibajo. V enem od zadnjih primerov je moral detektiv osem ur čakati obsojenca pred njegovim domom, da mu je lahko uspešno vročil sodbo. »Avto je bil parkiran pred blokom, babica nam je povedala, da je iskana oseba doma, vendar doma ni želela zapustiti. Ko pa se srečamo s takimi osebami na štiri oči, težav ni več, najdejo zgolj kakšen izgovor, da opravičijo svoje dejanje. Velikokrat nam zaupajo tudi svoj telefonski kontakt, a kaj, ko naslednjič zaupana številka ne obstaja več,« dodaja Trivunovič, ki izkušenj z nasilnimi obtoženci ali obsojenci v svoji dolgoletni karieri (še) ni imel.
Sodišča pogosto angažirajo vročevalce
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nam pojasnili, da sodnikom sodb ni treba vročati najprej po pošti in šele nato prek vročevalca, temveč se lahko znotraj zakonodaje sodnik sam odloči, na kakšen način bo obveščal obtožence in obsojence. Če nekdo izrabi zaupanje sodišča, lahko to v prihodnje pošto vroča neposredno prek vročevalca.
Prav tako se sodna pošta neposredno šteje za vročeno, ko prejemnik ne želi podpisati vročilnice. Nekatere sodne odločbe se kot vročene štejejo celo, če jih sodišče po neuspešnem vročanju za osem dni obesi na oglasno desko sodišča. Ta možnost pa ne velja za sodbe o kaznovalnem nalogu – sodbe po skrajšanem postopku še pred glavno obravnavo.
Kljub temu da je večina obtožencev precej bolj odzivna kot obtoženci in obsojenci iz elitnih krogov družbe, na sodišču pojasnjujejo, da vročevalce angažirajo dokaj pogosto, evidence o načinu vročanja pa ne vodijo, zato ne morejo postreči s konkretnimi podatki.
