Podpora vladi je po tokratni raziskavi javnega mnenja Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, za 3 odstotne točke nižja kot prejšnji mesec, pa tudi najnižja, kar jo je doslej zabeležila vlada Alenke Bratušek. Tako je podpora aktualni vladi prvič doslej padla pod 25 odstotkov, to pa je tista meja, za katero je prvak SDS Janez Janša v času Pahorjeve ministrske ekipe ocenjeval, da bi se morala vlada posloviti. A je to mnenje v času svoje vlade spremenil in na oblasti vztrajal tudi pri manj kot 20-odstotni podpori.
Vznemirjenje v Pozitivni Sloveniji
Na razpoloženje državljanov so nedvomno vplivali informativni izračuni davka na nepremičnine oziroma ogorčenje tako nad samimi zneski kot nad številnimi nepravilnostmi v obvestilu in gnečami na Gursu. Padca podpore tudi slovesno slikanje predsednikov vladnih strank ob podpisu nove koalicijske pogodbe ni omililo. Nasprotno, v javnosti ni ostalo neopaženo, da so v pogodbi kljub visokodonečim napovedim zgolj tiste točke, s katerimi so se strinjali vsi koalicijski partnerji, in torej prevladuje prepričanje, da je bil edini cilj dolgotrajnih koalicijskih pogovorov ohranjanje na oblasti. K takšnemu prepričanju so dodatno prispevali koalicijski partnerji sami, ki so – kot na primer prvak DL Gregor Virant – ob podpisu koalicijske pogodbe izpostavljali, da je v njej premalo reformnega zagona.
K znižanju podpore vladi je nedvomno prispevalo tudi dolgotrajno iskanje novih ministrov in mešetarjenje z ministrskimi mesti, pri čemer je premierka Alenka Bratušek spet popuščala izsiljevanju najmanjše koalicijske stranke DeSUS. Kar se odraža tudi pri podpori največji vladni stranki PS. Ta je po javnomnenjski raziskavi Vox populi v primerjavi s prejšnjim mesecem bistveno padla – PS bi volilo le še enajst odstotkov opredeljenih anketirancev (tistih, ki na volitve ne bi šli ali ne vedo, koga bi volili, je 54 odstotkov). Padanje podpore stranki v PS povzroča precejšnje vznemirjenje in krepi razmišljanja, kako vendarle dvigniti njeno priljubljenost. A se očitno za najnujnejši korak – skorajšnji sklic kongresa PS in izvolitev Bratuškove za predsednico, s čimer bi ta dobila večjo moč tako znotraj stranke kot znotraj koalicije, oslabili pa bi se nenehni pritiski ustanovitelja stranke Zorana Jankovića – ne bodo odločili.
Pomembna preizkušnja, ki lahko PS okrepi ali pa jo potisne še bolj na obrobje, bodo majske evropske volitve. Te sicer niso realni kazalnik moči strank, saj igrajo še kako pomembno vlogo kandidati na posameznih listah, a bi bila za največjo vladno stranko, ki je na državnozborskih volitvah dosegla skoraj 29 odstotkov glasov, neizvolitev vsaj enega poslanca v evropski parlament težak udarec. Glede na imena možnih kandidatov iz njenih vrst pa se to kaj lahko zgodi. Zato vidijo vodilni predstavniki PS kot še kako pomembno za stranko, da bi na njeni listi ali na morebitni skupni listi liberalnih strank kandidiral evropski komisar Janez Potočnik. Ob tem poudarjajo, da Potočniku, če ne bo bistveno prispeval k rezultatu PS, za kar zgolj abstraktna podpora iz Bruslja vsekakor ne bo zadoščala, še en komisarski mandat ne bo dosegljiv.
Bratuškova kaznovana, Erjavec nagrajen
Če je mešetarjenje z ministrskimi mesti največji vladni stranki škodovalo, pa je Erjavčevi stranki upokojencev očitno koristilo. Po letu dni uvrščanja na tretje mesto na lestvici strank je namreč morala PS to mesto prepustiti stranki DeSUS, ki bi jo volilo skoraj 16 odstotkov opredeljenih anketirancev. Erjavčevi stranki torej ni škodovalo javno priznavanje, da nehvaležnega zdravstvenega ministrstva nočejo več voditi in si želijo bistveno bolj lagodno mesto ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prav tako jim ni škodovalo, da so na to mesto predlagali kandidata, ki se je – kot je Gorazd Žmavc sam priznal – s tematiko slovenskih izseljencev in zdomcev začel seznanjati pred tednom dni. Kar se je poznalo tudi pri njegovi predstavitvi pred parlamentarno komisijo, kjer je na primer slovenske rojake v tujini označil za tujce.
Je pa Erjavec tudi z zadnjimi pogojevanji glede koalicijske pogodbe in ohranitvijo dveh ministrskih mest za DeSUS dokazal, da je prekaljen politik in da pravzaprav on diktira dogajanje v koaliciji. S tem pa dodatno oslabil pozicijo Alenke Bratušek.
Do sprememb je prišlo tudi na samem vrhu strankarske lestvice, kjer je SDS po devetih mesecih spet prehitela Socialne demokrate. Očitno je k dvigu ratinga največje opozicijske stranke prispevalo agresivno izpostavljanje ideoloških tem, ki se kaže tudi v kampanji proti novemu zakonu o arhivih. A se je podpora SDS po januarskem padcu pravzaprav le vrnila na odstotek, ki ga je stranka dosegla že decembra lani – volilo bi jo 24,4 odstotka opredeljenih. K temu, da se je SDS prebila na prvo mesto, je torej bolj kot njena krepitev prispeval padec podpore Socialnim demokratom. Po tem, ko je Lukšičevi stranki podpora januarja med opredeljenimi padla za dobri dve odstotni točki, se ji je tokrat znižala še za 3,5 odstotne točke. Če bi bile volitve včeraj, bi SD obkrožilo dobrih 23 odstotkov volilcev. Kar je najnižja podpora, ki jo je javnomnenjska raziskava Vox populi izmerila socialnim demokratom po septembru 2012.
Očitno opozicijski nastopi predsednika koalicijske SD Igorja Lukšiča v javnosti izgubljajo blišč oziroma so za del potencialnih volilcev Socialnih demokratov preveč agresivni in populistični. Naj nekoliko omili svoje nastope, so Lukšiču doslej že večkrat svetovali tudi poslanci SD.
NSi odločno v bran novemu arhivskemu zakonu
NSi in SLS napoved možnosti skupnega nastopa na evropskih volitvah, s katero sta vznejevoljili SDS, ni niti škodovala niti prispevala k pomembnejšemu dvigu. NSi bi obkrožilo 9,3 odstotka opredeljenih anketirancev, SLS pa slabi dve odstotni točki manj. Janševe diskvalifikacije pa možnost sodelovanja dveh manjših strank na desnici še krepijo. Tako sta se sredi prejšnjega tedna že sestali pogajalski skupini SLS in NSi in med drugim sestavili skupno kandidatno listo za nastop na evropskih volitvah, na kateri sta po naših informacijah na prvih dveh mestih člana NSi Lojze Peterle in Aleš Hojs.
V NSi te dni veliko pozornosti namenjajo utemeljevanju svojega stališča, da novela arhivskega zakona odpira dostop do udbovskega gradiva. Člani SDS so namreč pri prepričevanju njihovih ljudi na terenu in poudarjanju, da vodstvo NSi podpira zapiranje udbovskih dosjejev, zelo aktivni. Zato se bodo vodilni predstavniki Nove Slovenije (med njimi tudi Lojze Peterle in Aleš Hojs, ki sta imela sprva do novele zakona pomisleke) na svoje člane obrnili s pismi, v katerih bodo utemeljili podporo omenjenemu zakonu. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je predlagala, naj SDS umakne zahtevo za referendum, ministrstvo za kulturo pa naj zanj potreben denar porabi za digitalizacijo arhivov SDV in njihovo objavo na spletu.
