Odbor 2014, ki se bori za izpustitev Janeza Janše iz zapora, je skušal z lepljenjem plakatov, na katerih je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, volilcem sporočiti, da je za vsako minuto, ki jo njihov idol preživi v zaporu, kriv prav Masleša. »Za slovenske razmere je lepljenje takšnih plakatov popoln unikum. Se pa Janezu Janši od primera Roška ponavlja ista zgodba: očitno ne more brez sistema fotokopiraj-lepi. To je njegova travma. Misli, da je zelo ustvarjalen, a se bojim, da uporablja iztrošeno orožje. Na srečo so to spoznali tudi volilci, zato se kampanja, ki jo vodi Janša, obrača v njegovo škodo in v škodo SDS,« je prepričan strokovnjak za marketing dr. Miro Kline.
Velik poseg v zasebnost, toda...
Maja Bogataj Jančič, strokovnjakinja za intelektualno lastnino, ocenjuje, da kakor koli je objava plakata predsednika vrhovnega sodišča šokantna, bi bilo treba v tem primeru, če bi prišel na sodišče, tehtati med dvema pomembnima ustavnima pravicama – med pravico zasebnosti Branka Masleše in med pravico svobode izražanja, ki je zelo pomembna ustavna pravica. »Gre sicer nedvomno za velik poseg v zasebnost, a je njegovo dopustnost treba tehtati ob zavedanju, da je predsednik vrhovnega sodišča javna oseba, zato se tudi posegi v njegovo zasebnost merijo drugače, kot če bi bil na plakatnem mestu denimo navaden državljan ali celo podoba znane osebe, ki pa bi se izkoriščal v komercialne namene,« razlaga Bogataj-Jančičeva. Odgovor po njenem ni preprost, saj sodišče nima veliko takih preizkušenj.
Masleša o provokaciji (še) molči
»Je pa res, da je pretekla volilna tekma postregla z zelo ostro komunikacijo, kjer se je ena stran borila za vse ali nič z vsemi sredstvi,« nadaljuje naša sogovornica in sklene: »Četudi komunikacijo obsojamo, ne moramo zanikati, da je zelo učinkovita. V pravkar končani volilni kampanji, ki je bila posebna v tem, da jo je zaznamovalo najmočnejše obračunavanje z nasprotniki doslej, pa me je žalostilo predvsem to, da so se tudi sodniki spustili v javno polemiko, ki pa ni bila samo strokovna, zato so dodatno škodovali pravni državi.«
Barbara Krajnc je direktorica Slovenske oglaševalske zbornice. Poudarja, da je lepljenje plakatov nasprotnikov v Sloveniji zelo neobičajna praksa, katere cilj je očitno izvajati pritisk na posameznika. Ocenjuje, da za zunanje oglaševanje kot medij, za kar gre v primeru lepljenja plakatov ob prometnicah, morda veljajo celo nekoliko višji standardi kot za spletno oglaševanje. »To je medij, ki je viden 24 ur na dan in ljudem vseh starosti – od 0 do 99 let,« opozarja Krajnčeva in dodaja, da v oglaševalski zbornici oglaševanja v političnih kampanjah ne presojajo, saj to področje ureja poseben zakon. Za njegov nadzor je pristojen inšpektorat za notranje zadeve, kjer so nam pojasnili, da so v nedeljo okoli poldneva dobili prijavo po elektronski pošti. Njihova prva ocena za zdaj kaže, da v tem primeru ne gre za kršitev volilnega molka, če bodo presodili, da so naročniki tovrstnega plakatiranja zagrešili katero od kaznivih dejanj, pa jih bodo prijavili pristojnim organom.
Odziva Branka Masleše včeraj nismo uspeli dobiti. tat
