Na torkovi večerni seji izvršilnega odbora (IO) SDS kljub slabemu izidu na državnozborskih volitvah po naših informacijah ni bilo nikogar, ki bi sprožil vprašanje morebitne nezaupnice dolgoletnemu predsedniku Janezu Janši. Da bo – če stranka želi zmagati na lokalnih volitvah – nekaj vendarle treba spremeniti, je včeraj za spletno izdajo časnika Finance javno dejal le vplivni član stranke, nekdanji minister za gospodarstvo in za delo Andrej Vizjak, ki ga od morebitne vnovične poslanske funkcije po naših informacijah loči le pet glasov, zato ga lahko rešijo tisti, ki bodo prispeli s pošto iz tujine.

Brez funkcij tudi denarja ni

Posamezni člani IO SDS so na zadnji seji izrekli nekaj kritik o nedavni volilni kampanji, ker je niso izkoristili za pozitivno promocijo in izpostavljanje strankinega programa, ampak so se osredotočili izključno na poveličevanje svojega zaprtega predsednika. Tudi veleplakatov so imeli premalo, so menili drugi. »Toda zmago na volitvah bi bilo kljub temu neumno pričakovati. Kdor je dlje časa v politiki, ve, da javnomnenjske raziskave dokaj natančno napovedo izide volitev,« nam je včeraj dejal eden vidnejših članov SDS. Posamezniki so na torkovi seji izvršilnega odbora – pravijo naši viri – odločno nasprotovali tudi temu, da poslanci SDS v državnem zboru ne bi sprejeli nobenih funkcij, ki prinašajo kar precejšen finančni dodatek. Zaradi tega so prvotni sklep IO, sprejet 16. junija, nekoliko omilili in nameravajo te funkcije le začasno zamrzniti.

Kaj to pomeni, smo preverili pri predsedniku državnega zbora Janku Vebru. Pojasnil nam je, da SDS kot največji opozicijski stranki (sami so napovedali, da v Cerarjevo vlado ne bodo šli) pripada mesto podpredsednika parlamenta, ki ga, če ga SDS ne sprejme, ne more zasesti poslanec ali poslanka nobene druge parlamentarne stranke. Drugače je s predsedniki in podpredsedniki delovnih teles (odborov in komisij). Kandidate za te položaje predlagajo poslanske skupine, potrdi jih državni zbor in če SDS ne bi predlagala nikogar, bi v novi sestavi državnega zbora izpadla iz boja za vodenje odborov in komisij. Torej je težko verjeti, da bi se njihovi poslanke in poslanci odrekli zajetnega dodatka k plači, zato sprva napovedano zavrnitev vseh funkcij zdaj pogojujejo s tem, da bodo to storili, če se predsednik republike in večina v državnem zboru ne bosta zavezala, da bosta v primeru razveljavitve sodbe zoper Janeza Janšo v zadevi Patria omogočila razpis novih volitev.

Veber: To pa ni tako enostavno

»To pa ni tako enostavno, kot si predstavljajo v SDS,« na izsiljevanje odgovarja Janko Veber. »Državnozborske volitve so bile legitimne in izpeljane v skladu s pravili, zato ne vidim možnosti, da bi lahko zaradi zadeve Patria razpisali nove,« pravi predsednik parlamenta, ki je odločen tudi glede poslanske usode prvega zapornika v zgodovini Slovenije. Ustanovna seja nove sestave državnega zbora naj bi bila 1. ali 2. avgusta (razpiše jo predsednik republike Borut Pahor, potem ko mu državna volilna komisija pošlje uradno poročilo o poteku nedavnih volitev), državni zbor pa bo konstituiran, če bodo na tej seji podelili več kot 46 poslanskih mandatov. Vse drugo, tudi morebiten odvzem mandata zaporniku Janezu Janši, sledi kasneje. Veber v zvezi s tem poudarja: »Zakon o poslancih je jasen: če je kdo obsojen na več kot šest mesecev nepogojne zaporne kazni, mu mandat preneha.«

Ustavnopravni strokovnjak Matevž Krivic pa meni drugače: »Povsem se strinjam s stališčem dr. Andraža Terška, da bi zaporniku, ki je bil izvoljen za poslanca, morali omogočiti popolnoma neovirano izvrševanje poslanske funkcije, kajti ljudska volja (zelo poenostavljeno povedano) je pač nad voljo katere koli od vej oblasti, tudi sodne. Vsaj dokler ne bi zakon morda določil drugače. Toda spreminjati zakon pod pritiskom enega konkretnega primera, je lahko zelo sporno in problematično.« Krivic ocenjuje, da je na voljo mnogo preprostejša rešitev tega konkretnega primera. »Sodišče (vrhovno ali ustavno) naj Janši prekine izvrševanje zaporne kazni, dokler ne bo vsaj znotraj Slovenije dokončno odločeno o tem, ali bo njegova obsodba obstala ali ne. O tem lahko vrhovno sodišče odloči v nekaj mesecih, potem pa, če bi bila tam sodba potrjena, tudi ustavno sodišče v nekaj mesecih. In v pol leta bo jasno, kakšna je glede tega dokončna odločitev Slovenije kot pravne države. Do takrat se bodo politične strasti – pod neusmiljenim kladivom na teh volitvah jasno izražene ljudske volje – gotovo toliko umirile, da bo mogoče sprejeti tudi razumen in z ustavo skladen zakon o tem, kaj narediti z zapornikom, ki je bil izvoljen za poslanca,« predlaga Matevž Krivic.

Zakaj je pri nas toliko pravnih vprašanj kompleksnih?

Najverjetnejši novi poslanci (izidi nedeljskih volitev še niso popolni in dokončni) so o tem, kako bi glasovali o morebitnem odvzemu poslanskega mandata zaporniku Janezu Janši, skrivnostni. Mitja Horvat, predstojnik katedre za javno upravo na ljubljanski pravni fakulteti, ki je bil za poslanca izvoljen na listi Stranke Mira Cerarja, pravi, da uradnega stališča o tem še niso oblikovali, osebnih sodb o tako pomembnih stvareh pa ne daje.

V poslanske klopi bo – če glasovi iz tujine po pošti ne bodo spremenili izidov volitev – v kratkem sedel še en novinec, sociolog in vstajnik, Franc Trček, ki je kandidiral na listi koalicije Združena levica. »Že dvajset let skoraj o vsaki zadevi, ki politiki ne ustreza, poslušamo, da gre za kompleksno pravno vprašanje. Toda zakaj je pri nas toliko pravnih vprašanj kompleksnih? Sam obljubljam, da bom o tem, ali naj bo zapornik Janez Janša poslanec ali ne, govoril zgolj enkrat. Povedal bom svoje mnenje in ne bom repliciral,« napoveduje Trček, ki ga v tej zgodbi skrbi predvsem nekakšna lenobnost pravnikov. Dodaja, da kdor je kdaj okusil vsaj malo zapora, nikomur ne privošči, da bi bil tam po krivem. »Toda še vedno zaupam in vedno bolj zaupam sodni veji oblasti v Sloveniji, na katero izvajajo silne pritiske in ki pogosto deluje tudi v nemogočih razmerah. Rad bi tudi, da boste mediji tako pametni, da ne bo ustanovna seja državnega zbora izzvenela kot velika zgodba in resničnostni šov Big Brother o Ivanu Janezu Janši. Mislim, da ima Slovenija druge prioritete, na katere mora odgovarjati,« je Franc Trček okrcal tudi novinarje.

Politika SDS politika volitve