SDS vztraja, da mora v parlamentarni komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sedeti pravnomočno obsojeni prvak njihove stranke Janez Janša. Nekateri naši sogovorniki menijo, da je to vztrajanje SDS mogoče razumeti kot provokacijo pa tudi kot Janševo težnjo, da bi imel čim boljši vpogled v postopke, ki potekajo proti njemu. Tako je po prepričanju nekaterih poslancev, ki so bili v komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb v prejšnjem mandatu, prav Janez Janša zahteval, da člani komisije na generalni policijski upravi preverijo, ali kriminalisti res sodelujejo pri finančni preiskavi proti njemu, ali mu prisluškujejo in ali je dokument o tej preiskavi, ki se je pojavil v nekaterih medijih, pristen.
Zanimal jih je izključno Janšev primer
Le dan po tistem, ko je odredba o finančni preiskavi Janeza Janše, pokojnega Jožeta Zagožna in z njima povezanih oseb prek medijskih satelitov SDS – spletnih stani Demokracije in spletnega portala politikis.si – prišla v javnost, je namreč skupina članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb s tedanjim poslancem SDS in predsednikom komisije Dragutinom Matejem na čelu 26. novembra lani obiskala upravo kriminalistične policije na generalni policijski upravi. Neuradno smo izvedeli, da naj bi poslance zanimal izključno primer Janeza Janše. Poleg Mateja so bili po naših informacijah v skupini še: Jožef Jerovšek iz SDS, Matej Tonin iz Nove Slovenije in Jerko Čehovin, takrat še poslanec PS. A kot nam je dejal Čehovin, sam pred prihodom na generalno policijsko upravo sploh ni vedel, kam so namenjeni in zakaj.
Komisija je najprej želela preveriti, ali je policija seznanjena z odredbo in ali sodeluje pri finančni preiskavi, ki jo je sprožilo specializirano tožilstvo. To so jim na policiji potrdili. Nato pa je – pravijo naši viri – predsednik komisije povprašal, ali policisti pri tej preiskavi uporabljajo prikrite preiskovalne ukrepe. To potrjuje navedbe nekaterih poslancev prejšnjega mandata, da je Janša želel (tudi) izvedeti, ali mu policija prisluškuje. Vendar naj bi na policiji komisiji pojasnili, da se omenjena finančna preiskava vodi zgolj po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki niti ne predvideva prikritih preiskovalnih ukrepov, in ne po zakonu o kazenskem postopku. Tako naj bi komisija dobila zagotovilo, da policisti Janezu Janši ne prisluškujejo in da tega tudi v nadaljnjem postopku finančne preiskave ne bodo mogli početi. Policisti so po naših informacijah parlamentarcem še pojasnili, da nadzor nad finančnimi preiskavami nikakor ni v pristojnosti komisije oziroma da je njihova pravica zgolj nadzor nad zakonitostjo policijskih prikritih preiskovalnih ukrepov.
Člani komisije pa so na omenjenem obisku generalne policijske uprave tudi izvedeli, da odredba, ki je bila objavljena v SDS bližnjih medijih, ni povsem identična tisti, ki jo je prejela policija, oziroma da so očitno mediji objavili dokument, v katerega še niso bili vneseni nekateri končni slovnični popravki. Po tem naši sogovorniki sklepajo, da naj bi bil objavljeni dokument odtujen s tožilstva.
Nadzorovali tudi prisluhe Kanglerju
Nekaj tednov pred obiskom kriminalistov na generalni policijski upravi je komisija opravila tudi nadzor pri mariborskih policistih, kjer so jih najbolj zanimali prisluhi Francu Kanglerju. Po naših neuradnih informacijah naj bi mariborske kriminaliste in tožilce takrat zbodlo, da so komisijo najbolj zanimali prisluhi Kanglerju pred letom 2011, čeprav je podoben nadzor teh prisluhov že opravila in nepravilnosti ni ugotovila. Zato je bilo iz krogov blizu mariborskega tožilstva mogoče slišati sumničenja, da naj bi bil skriti namen komisije neposredna pomoč nekdanjemu mariborskemu županu v sodnem procesu, saj je Kanglerjeva obramba med drugim trdila, da so prisluhi nezakoniti in da jih je policija predolgo hranila. Člani komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami naj bi po naših informacijah res ugotovili, da policija hrani prisluhe dlje kot po zakonu dovoljeni dve leti ter da kopij prisluhov ne uničuje. Na policiji in tožilstvu so takrat sicer pojasnjevali, da policija prisluhe Kanglerju še vedno hrani zgolj zato, ker so se v preiskavi pojavili novi sumi in potrebe po dopolnitvi ovadb.
