Pozitivna Slovenija (PS) bo imela 25. aprila volilni kongres, na katerem se bosta za predsedniški položaj pomerila predsedujoča PS Alenka Bratušek in ustanovitelj stranke Zoran Janković. Ta je včeraj zavrnil ugibanja, da bo od kandidature odstopil na kongresu. Dejal je, da bi mu kandidaturo lahko preprečilo le, če bi ga priprli, na kar namigujejo mediji in anonimke. »Sam tega ne verjamem. Trdim, da si tega nihče ne upa narediti,« je poudaril ljubljanski župan, ki članov stranke ne bo prepričeval na terenu, bo pa vsem poslal pismo in jim razložil, v čem se razlikujeta z Bratuškovo.
Janković: Druge stranke se preveč vtikajo v PS
Sodeč po Jankovićevih izjavah so razlike med njima predvsem na gospodarskem področju. Dejal je, da se je za kandidaturo za predsednika stranke odločil, ker želi državi dobro, to pa bo mogoče le, če se bo izvajal gospodarski del programa PS. Je pa Janković še vedno prepričan, da bi lahko Bratuškova tudi v primeru, da na kongresu zmaga on, vodila vlado in izpeljala mandat do konca. »Ne gre za tekmo med Alenko Bratušek in mano. Tudi po kongresu je možno, da imamo tako predsednico vlade kot župana glavnega mesta,« je poudaril.
Zato odgovornosti za morebitni padec vlade Janković ne bo sprejel in tovrstne napovedi vidi predvsem kot poskus predkongresnega vplivanja na člane stranke. »Vse druge stranke se preveč vtikajo v PS. Razni preračunljivci naj skrbijo za svojo stranko,« svetuje ljubljanski župan.
Erjavec: Ne verjamem, da bi bila Bratuškova Jankovićeva lutka
Premierka je včeraj dejala le, da si težko predstavlja, da bi vodila vlado, če je lastna stranka pri tem ne podpira. V njenih krogih pa možnost, da bi ostala na čelu vlade kot predstavnica PS, če bo Janković izvoljen za predsednika stranke, izključujejo. Tudi prvak DeSUS Karl Erjavec v takšno rešitev ne verjame. »Če bi na to pristala, bi bila lutka v rokah Zorana Jankovića. Ne verjamem, da bi bila Bratuškova pripravljena na to, prav tako ne verjamem, da bi bili koalicijski partnerji pripravljeni izvrševati odločitve, ki bi jih sprejel Janković prek organov PS,« je včeraj dejal Erjavec.
Bi pa po mnenju prvaka DeSUS vlada pod vodstvom Alenke Bratušek tudi v primeru njenega poraza na kongresu lahko preživela, če bi premierka ustanovila novo stranko oziroma neodvisno poslansko skupino. »Ključno bi bilo, koliko poslancev PS bi se ji pridružilo. Če bi jih bilo toliko, da bi imela vlada v parlamentu večino, bi šla zgodba naprej,« pravi prvak DeSUS. Če pa Bratuškova na kongresu izgubi in se ji ne pridruži dovolj poslancev, Erjavec napoveduje predčasne volitve. Razen če bi se stranke, ki se zavedajo težkih posledic takšnega razpleta, uspele dogovoriti o neodvisnem mandatarju in natančno določile, kaj naj vlada do rednih volitev pod njegovim vodstvom še naredi.
Lukšič: Janković ne bo določal, kdaj bodo volitve
»Janković lahko vodi stranko, a bo to težko stranka koalicije,« meni tudi prvak SD Igor Lukšič. Spomnil je, da so šli socialni demokrati v vlado pod pogojem, da Janković odstopi kot predsednik PS. Drugače koalicija sploh ne bi bila mogoča, saj Erjavec in Virant vanjo ne bi vstopila. Verjetnost, da bi bila SD v koaliciji s PS, če bi to vodil Janković, je po Lukšičevih besedah torej zelo majhna. A hkrati poudarja, da SD ne bo šla prva iz koalicije. Slovenija je namreč komaj dosegla določeno stopnjo stabilnosti in socialni demokrati na rušenje te stabilnosti ne bodo pristali. Prav tako pa ne na to, da Janković določa, kdaj bodo volitve. »Ne pristajam, da bo Slovenija ujetnica njegove samovolje. Iskali bomo možnost, da rešimo prve trende stabilnosti in gospodarske rasti. Če bomo to uničili samo zato, ker se je Janković tako odločil, potem naši državi slaba prede,« pravi Lukšič.
Prvak DL Gregor Virant se včeraj na naše klice ni odzival, julija lani pa je dejal: »Mislim, da je vsem jasno, da bi Jankovićeva vrnitev na vrh Pozitivne Slovenije skoraj zanesljivo pomenila konec koalicije, konec vlade in najverjetneje tudi povečano nevarnost prihoda evropske trojke. Zato v koaliciji upamo, da se to ne bo zgodilo.«
Bi Erjavec in Virant lahko požrla besedo?
Ustavni pravnik Lojze Ude, eden od uglednih Slovencev, ki so leta 2012 pozvali Zorana Jankovića, naj sodeluje na takratnih državnozborskih volitvah, pa danes meni, da je prav od Viranta (in predsednika DeSUS Karla Erjavca) odvisno, ali bi v primeru Jankovićeve zmage na kongresu PS vlada Alenke Bratušek obstala ali ne. »Če bosta Erjavec in Virant držala besedo iz časov, ko je nastajala zdajšnja koalicija, v njej seveda ne bosta mogla več sodelovati,« pravi nekdanji ustavni sodnik. Glede na njune izjave, češ da DeSUS in DL ne bosta v koaliciji s stranko, ki bi ji predsedoval Janković, si težko zamisli, »da bi lahko požrla besedo«. In dodaja, da bi bila Bratuškova drugače lahko še naprej na čelu vlade, saj ni nujno, da je predsednik stranke tudi mandatar.
Se pa Udetu ne zdi smiselno, da bi se Janković in Bratuškova sploh spopadla za vrh PS, zato bi ljubljanskemu županu, če bi ga vprašal za mnenje, svetoval: »Premisli o svoji kandidaturi, pogovori se z Bratuškovo, dogovorita se. Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi oba kandidirala.«
Miheljak: Janković bo v vsakem primeru moralni poraženec
Politični analitik Vlado Miheljak je bil prepričan, da bo Zoran Janković tako moder, da ne bo kandidiral za vodenje PS, kajti: »Ne glede na izid glasovanja bo moralni poraženec, saj v tem primeru ne gre le za stranko in njene notranje boje, ampak tudi za odnose v vladi. Sedanja koalicija je namreč koalicija z Alenko Bratušek, ne s PS, v kateri potencialno nastopa Zoran Janković. Če je moder, ne bo šel v to. Od velike zmage na državnozborskih volitvah njegove poteze niso bile preveč premišljene. To ga je pripeljalo v politični položaj, v kakršnem je trenutno. Na kongresu morda lahko zmaga, bi pa bila kljub temu zanj največja zmaga, če bi se velikodušno umaknil – v dobro stranke in Alenke Bratušek.« Jankovićeva zmaga na kongresu PS bi bila po Miheljakovi oceni razlog za še večji nemir v koaliciji. »To bi bila neznosna koalicija, saj Bratuškova ne bi imela stoodstotnega nadzora niti v lastni stranki, koalicijske partnerice pa bi imele v vsakem trenutku alibi,« sklepa Miheljak.
Tako kot Lojze Ude tudi on poudarja, da Virant in Erjavec svoje grožnje, da v vladi ne bosta sodelovala s stranko, ki jo vodi Zoran Janković, ne bosta mogla kar tako pomesti pod preprogo. V zvezi s tem Miheljak opozarja tudi na prvaka SD Igorja Lukšiča, ki po njegovem potrebuje pozornost, »saj mu za evropske volitve ne kaže optimalno«. Z napovedjo, da bo kandidiral za predsednika PS, je – tako Vlado Miheljak – Janković vrgel rokavico Bratuškovi, »saj gre za to, kdo bo posestnik stranke«. Si pa ne upa napovedati, kateri od njiju ima v PS trenutno večjo podporo. Miheljak vidi eno od možnih rešitev iz tega zagatnega položaja v močnem tretjem kandidatu za predsednika PS, kot se je v preteklosti zgodilo z LDS, ko se je na čelo te stranke nepričakovano zavihtel Janez Drnovšek in jo nato popeljal do njenih največjih uspehov. »Toda v tem primeru ne vidim tega 'podaljška', kajti še tiste stranke na levici, ki so nastale na novo, ne najdejo kandidata za predsednika,« meni Miheljak.