Ustavno sodišče je ugodilo predlogu pritožnika, naj se do končne odločitve Ustavnega sodišča začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih sodb. Začasno zadržanje pomeni, da mora Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pritožnika izpustiti na prostost takoj po prejemu tega sklepa. Janša je medtem že prišel pred vrhovno sodišče, kjer je nagovoril podpornike. Zbranim se je zahvalil, da so ves čas vztrajali pred »hišo sramote«.
Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru množici pred sodno palačo dejal tudi, da je "danes konec nekega začetka, a še ni konec poti". Meni, da se mora sodstvo prečistiti. "Sodijo naj tisti, ki niso kršili človekovih pravic," je pozval. Podpornikom se je zahvalil, da so vztrajali "šest mesecev v mrazu, soncu in dežju pred to hišo sramote".
Kljub današnjim proslavljanju svobode Janeza Janše na Miklošičevi, pa odločitev ustavnega sodišča še ni ovrgla pravnomočne obsodbe, temveč zgolj zadržala izvajanje kazni do dokončne odločitve.
Ustavno sodišče se do pravnih ali vsebinskih vprašanj v pritožbi ni opredeljevalo
Vodja službe za stike z javnostjo vrhovnega sodišča Gregor Strojin je dejal, da se ustavno sodišče v sklepu, s katerim je Janšo najmanj do končne odločitve izpustilo na prostost, do pravnih ali vsebinskih vprašanj v Janševi pritožbi ni opredeljevalo, ampak je izhajalo iz možnosti nastanka težko popravljivih posledic za pritožnika in v širšem pomenu.
Ustavni sodniki so po njegovih besedah tudi navedli, da zakon ne zahteva, da bi morala obstajati posebna verjetnost uspeha za ustavno pritožbo, da pa se izvrševanje izpodbujanih aktov lahko zadrži, če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo.
Ustavno sodišče se je po Strojinovih besedah v svojem sklepu tako opredelilo predvsem do svojega videnja učinkovitega delovanja državne oblasti kot celote in dobro delujoče opozicije vsakokratni izvršilni oblasti kot enega od temeljev demokracije.
Do teh vprašanj se v okviru dosedanjega kazenskega postopka vrhovno sodišče oziroma redno sodstvo po Strojinovih besedah ni moglo in tudi ni opredeljevalo. Glede na ustaljen postopek odločanja pred ustavnim sodiščem na vrhovnem sodišču tudi pričakujejo, da bodo imeli možnost podaje stališč glede zatrjevanih kršitev.
Pritožnik podal resne očitke o kršitvi načela zakonitosti v kazenskem pravu
Pri odločanju o začasnem zadržanju se je moralo Ustavno sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali bi z nadaljnjim izvrševanjem sodbe lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
»Ustavno sodišče je tako pri začasnem zadržanju upoštevalo, da je pritožnik podal resne očitke o kršitvi načela zakonitosti v kazenskem pravu. Če bi se ta očitek izkazal za utemeljen, take kršitve ne bi bilo mogoče odpraviti v ponovnem sojenju, temveč bi to pomenilo, da se pritožnik oprosti obtožbe. Poleg tega je Ustavno sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da pritožnik na podlagi sklepa Ustavnega sodišča št. Up-790/14, U-I-227/14 z dne 21. 11. 2014 izvršuje poslanski mandat. Pritožnik je poslanec, ki je hkrati predsednik največje opozicijske stranke v Državnem zboru, dobro delujoča opozicija pa je eden od temeljev demokracije. Nastajanje političnih napetosti in negotovosti, ki presegajo tiste, ki so same po sebi lastne parlamentarnemu delovanju, lahko negativno vpliva na delovanje parlamenta kot celote, ki mora učinkovito opravljati funkcije oblasti, zaupane na volitvah, tako zakonodajno kot nadzorne funkcije. Učinkovito delovanje zakonodajne oblasti je hkrati temelj učinkovitega delovanja izvršilne oblasti in s tem državne oblasti kot celote. To je ustavna vrednota; za njeno varstvo Ustava predvideva mehanizme, ki prav s tem namenom razrešujejo politične napetosti v delovanju Državnega zbora, kadar se te stopnjujejo do te mere, da resno ovirajo učinkovitost delovanja oblasti« so zapisali v sklepu ustavnega sodišča, ki so ga sodniki sprejeli soglasno.
Lahko bi nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta
»V primeru, da bi pritožnik na koncu uspel z ustavno pritožbo, bi torej na eni strani lahko nastale težko popravljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote. Na drugi pa bi morebitna zavrnitev ustavne pritožbe pomenila le ponovno vzpostavitev sedaj obstoječega stanja, torej nadaljevanje prestajanja zaporne kazni,« so še dodali.
Sklep Ustavnega sodišča si lahko v celoti preberete TUKAJ.
Cerar: odločbe ustavnega sodišča bomo spoštovali
Odločitev sodišča je na tiskovni konferenci v Mariboru komentiral tudi slovenski premier Miro Cerar: »Stranka SMC in jaz bomo vedno spoštovali odločbe ustavnega sodišča. Tako spoštujemo tudi to vmesno odločitev ustavnega sodišča.«
Predsednik DZ Milan Brglez ne želi oz. ne more komentirati odločitve ustavnega sodišča. Kot je dejal v izjavi novinarjem, odločitev sodišča, ki na delo DZ ne vpliva ali pa ga bo po Brglezovi oceni celo olajšala, jemljejo na znanje in jo spoštujejo. Brglez pravi, da kot predstavnik zakonodajne veje oblasti ne želi in ne more komentirati odločitev druge veje oblasti.
Odločitev ustavnega sodišča za začasno zadržanje prestajanja zaporne kazni sicer po besedah predsednika DZ lahko celo olajša delo DZ, saj v prihodnje ne gre pričakovati zapletov v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Janeza Janše. Ustavno sodišče je namreč že začasno zadržalo tudi sklep DZ o prenehanju Janševega poslanskega mandata in je Janša vsaj začasno v poslanskih klopeh.
V večini strank odločitve ustavnega sodišča glede Janše ne komentirajo in jo spoštujejo
Poslanec DeSUS Uroš Prikl je v izjavi novinarjem v DZ spomnil, da v DeSUS praviloma ne komentirajo sodb sodišč in jih spoštujejo. Opozoril je sicer, da je v konkretnem primeru treba počakati dokončno odločitev ustavnega sodišča v zadevi Patria.
Prikl sicer težko reče, kaj tokratna odločitev ustavnega sodišča pomeni za širše politično prizorišče. Želi pa si, da v DZ vendarle začnejo ali nadaljujejo z izvajanjem ukrepov za napredek v državi.
Poslanec ZL Matjaž Hanžek pravi, da zakonodajna oblast ne more komentirati sodne veje oblasti. Kakorkoli je ustavno sodišče odločilo, odločitev v ZL spoštujejo. Posledic za delovanje DZ po njegovem mnenju ne bo, saj je ustavno sodišče zadržalo tudi izvajanje sklepa DZ o prenehanju Janševega poslanskega mandata.
Hanžek je spomnil, da je Janši mandat prenehal na podlagi pravnomočne obsodbe, ki se po zakonu izvrši ne glede na poznejše pritožbe. To se po njegovem mnenju pogosto zgodi. "Ljudem rubijo in podirajo hiše na temelju pravnomočne obsodbe. Zato ne moremo reči, da za navadnega državljana to velja, za člana DZ pa ne. Pred zakonom smo vsi enaki," je dejal. Po njegovih besedah Slovenija tudi nima večjega deleža sodb, ki jih razveljavi ustavno sodišče, kot druge države.
Poslanec ZL je še poudaril, da ustavni sodniki še niso odločili glede same sodbe v zadevi Patria.
Ostrejši zgolj v ZaAB
V izjavi medijem je bil ostrejši vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer. Spomnil je, da ustavno sodišče ni odločilo glede same kazni in je Janša še vedno pravnomočno obsojen.
Vendar se bo moglo ustavno sodišče po njegovem mnenju končno zamisliti nad tem, kakšno sporočilo daje državljanom. Številni ljudje menijo, da se je sodišče že odločilo, pravi Möderndorfer, zato bo slednje po njegovem mnenju moralo kaj več storiti na tem, da bo ljudstvo sploh še verjelo vanj.
Dejal je še, da se sodniki med drugim "sklicujejo na to, da je ogroženo delovanje parlamenta in da ustvarjamo prevelik politični pritisk". A je to po Möderndorferjevem mnenju nesmisel, ob čemer je spomnil na vsakodnevne proteste pred sodiščem. Oster pa je bil tudi do tega, da so nekateri člani SDS odločitev sodišča napovedali že pred nekaj dnevi. "V kakšnih laboratorijih so tudi že kaj drugega vedeli," je dejal.