Žled kot naravni pojav v veljavnem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Pri odpravi posledic žleda zato ni mogoče uveljavljati sistemskih rešitev na podlagi veljavnega zakona, je poslancem pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.
S spremembo zakona se pojav žleda izenači z drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča, in sicer potres, snežni in zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali v kmetijskem gospodarstvu ali v gozdovih. S tem je za odpravo posledic omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.
Poslanci pozdravili uvrstitev žleda med naravne nesreče
Z novelo je možno zagotavljati ukrepe za škodo, ki jo povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva ali v gozdovih. Velja tudi v primeru, če žled povzroči škodo na drugih stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.
Mihael Prevc (SLS) je pozdravil ponovno uvrstitev žleda med naravne nesreče. Se mu pa zdi nabor objektov, ki so vključeni, preozek, saj je bila škoda največja v gospodarstvu in javni infrastrukturi. Je pa dodal, da je vlada pojasnila, da bo to infrastrukturo pokril interventni zakon. Napovedal je podporo noveli.
Novelo poleg DL, PS in DeSUS podpirajo tudi v NSi. Kot je pojasnila Iva Dimic, pa je predlagatelj pozabil na gospodarstvo, ki je tu izpadlo. Vlado je pozvala, naj popravi prvi vtis reševanja po naravni nesreči in naj zagotovi, da se ne bo ponovilo podobno slabo reševanje kot po potresu v Posočju.
V SDS so po besedah Roberta Hrovata pričakovali, da se bosta s programom odprave posledic določila vrsta in obseg infrastrukture, ki jo je treba obnoviti ali zgraditi na novo ter da bo imela prednost obnova energetske infrastrukture in železniška infrastruktura, na delu, ki je za Slovenijo strateškega pomena.
Potrebna je obsežna analiza delovanja sistema
"Ugotavljamo, da se je vlada odločila za drugačen vrstni red prioritet. Mi govorimo o gospodarstvu, vlada o obnovi na kulturnih spomenikih," je bil kritičen Hrovat.
Ljubica Jelušič (SD) je izpostavila, da je vlada s spremembo zakona začela reševati posledice ujme s sistemskimi spremembami. Jelušičeva meni, da bi moral biti interventni zakon samo prvi ukrep za kratkoročno sanacijo posledic, da pa je treba dolgoročno pripraviti tudi druge ukrepe.
"Potrebna je obsežna analiza delovanja celotnega sistema v državi, ne samo varstva pred naravnimi nesrečami. Videli smo, da nekatere občine niso bile sposobne ukrepati ob nesreči," je dejala Jelušičeva in dodala, da Slovenija tudi nima definiranega sistema kritične infrastrukture niti ne ukrepov za njeno zaščito.
DZ bo o noveli zakona glasoval danes pol ure po zaključeni seji.
V živo
11. 29 Samo Omrzel (minister za infrastrukturo): Sanacija je v polnem teku, a čakamo še na ocene stroškov sanacije občinskih cest in škode, ki jo je utrpelo gospodarstvo. Upamo na ugodne kredite Evropske investicijske banke, z nizkimi obrestnimi merami in moratoriji
11. 28 Samo Omrzel (minister za infrastrukturo): Trenutna ocena škode Elesa, hrbtenice elektro-energetskega sistema države, je 12 milijonov evrov, škoda na cestah pa znaša 9 milijonov evrov. Manj izpostavljena je bila škoda na železnicah, ki pa je bila kljub temu izredno huda. Elektrifikacija železnic je doživela okoli 41 milijonov evrov škode. Poškodovan del gospodarskega prometa na poškodovanih območjih servisiramo s pomočjo dizelskih lokomotiv, ki na mesec stanejo okoli 1,2 milijona evrov.
11. 18 Jani Möderndorfer (PS): Gospod Tanko je uvedel nov način razprave, ki razpravo uvaja tja, kjer prostora za njo ni. Vi, gospod predsednik DZ, pa mu to dovoljujete.
11. 17 Jože Tanko (SDS): Smo zato, da se ne gremo politikantstvo, a ne na način, ki ga zahteva predsednica vlade, da bi zanemarili težave na drugih področjih, kot so težave pri obračunavanju nepremičninskega davka. Politikantstvu se izognemo tudi tako, da vlada posluša tudi nekatere kvalitetne predloge, ki jih predlaga opozicija.
11. 16 Alenka Bratušek: Za sanacijo škode bomo uvedli javna dela, za pomoč računamo tudi sredstva iz solidarnostnega sklada in ugodne kredite evropskega investicijske banke. Ob tem apeliram, naj se za trenutek pozabi dnevno politiko in referendumsko kampanjo ter se pozornost usmeri odpravljanju posledic ujme.
11. 11 Alenka Bratušek: Največ škode so utrpeli objekti gospodarske infrastrukture. To so enegetska infrastruktura, prometna in gozdovi.
11. 09 Alenka Bratušek: Obstoječa zakonodaja je nepogrešljiva, saj ne predvideva sanacije mnogih objektov in infrastrukture, med drugim tudi energetske. Prav tako ne omogoča aktivnega zaposlovanja, ki bi nezaposlene zaposlil z javnimi deli za sanacijo škode. S spremembo zakona želimo odpraviti pomanjkljivosti.
11. 06 Alenka Bratušek: Žled je bila ena najhujših naravnih nesreč, ki je prizadela Slovenije. Na energetski in prometni infrastrukturi je škoda že presegla 130 milijonov evrov. Zahvaljujemo se vsem, ki so v zadnjem mesecu opravili nepogrešljivo delo pri dopravljanju škode naravnih nesreč.