Omenjeni kazalnik prikazuje potencialno izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem PM10 v Sloveniji. Zaradi hude suše je njegova vrednost leta 2003 glede na leto prej poskočila z 31 na 44 mikrogramov na kubični meter zraka, nato pa je do leta 2010 počasi upadala. Leta 2010 je tako dosegla 28 mikrogramov na kubični meter, leta 2011 pa se je znova nekoliko dvignila, in sicer za 11 odstotkov.
Znižanje vrednosti zaradi čistilnih naprav
Letna dovoljena mejna koncentracija delcev PM10 je 40 mikrogramov na kubični meter. Podatki kažejo, da je bilo urbano prebivalstvo v Sloveniji v zadnjem desetletju takšni koncentraciji potencialno izpostavljeno le v letih 2003 in 2004, v preostalih letih pa je bila precej nižja od dovoljene.
Statistiki znižanje vrednosti tega kazalnika po letu 2003 večinoma pripisujejo dograditvi čistilnih naprav na industrijskih objektih, delno pa tudi ugodnim vremenskim razmeram.
Vpliv na dihala, srce in ožilje
Delci PM10 so zdravju zelo škodljivi, saj slabo vplivajo na dihala, srce in ožilje. Slabo vplivajo tudi na okolje. Lahko so naravnega ali umetnega izvora. Naravnega izvora so npr. cvetni prah, vulkanski pepel, dim gozdnih požarov, umetnega izvora pa so izpusti iz energetskih objektov, prometa, kurišč ...
Anton Planinšek iz Agencije RS za okolje je maja pojasnil, da so bile v minuli kurilni sezoni 2013/14, ki je potekala med oktobrom in marcem, v Sloveniji v primerjavi s predhodnima letoma nekoliko nižje povprečne vrednosti trdih delcev v zraku, opazno pa je upadlo tudi število dni s preseženo mejno vrednostjo trdih delcev. To po njegovem sicer ni posledica ukrepov, temveč predvsem bolj milih zim.
Vlada je aprila sprejela še zadnjega od sedmih odlokov o načrtu za kakovost zraka, v katerih so opredeljeni ukrepi na območjih čezmerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, in sicer za Mestno občino Ljubljana. Na vseh sedmih degradiranih območjih, kar se tiče zraka s prašnimi delci v Sloveniji, se bodo tako lahko začeli izvajati ukrepi, ki jih vlada izvaja prek podnebnega sklada.
