Predsednik republike Borut Pahor je po posvetu z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki ocenil, da je avgust manj primeren volilni mesec od julija, a se sociolog dr. Samo Uhanne strinja z njimi. »Statistika kaže, da je interpretacija, da je avgust problematičen čas za volitve, ne pa tudi julij, popolnoma zgrešena. V vsakem primeru je tako julija kot avgusta izjemno težko izvajati volilno kampanjo in zagotoviti volilno udeležbo. Volitve v tem času bi bile volitve z nizko stopnjo legitimitete in na neki način tudi krnitev pravice do izbire,« je prepričan Uhan.
Pahor: Moramo se držati ustavnih rokov, zakona in poslovnika
V krogih blizu Jankovićeve Pozitivne Slovenije je slišati, da možnost, da bi se v prihodnjih dveh tednih vendarle pojavil kandidat za novega predsednika vlade, obstaja, in sicer bi to lahko bil nekdo od zunaj, ki bi bil sprejemljiv za več političnih strank. Če resnega ali slamnatega kandidata v 14 dneh ne bo, bodo politiki tekli še tretji krog za morebitnim mandatarjem, ki ga morajo ujeti v 48 urah, in če ga niti takrat ne bodo, mora predsednik državnega zbora Janko Veber to naznaniti Pahorju, da ta razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Toda ustava ne predpisuje roka, kdaj mora predsednik republike to storiti, zato je interpretacij tega določila skoraj toliko kot razlagalcev.
»Imamo jaz in vi prosto voljo, da zaradi te ali one okoliščine ugotovimo, kdaj je najprimernejši datum za volitve? Ne, ne jaz in ne vi! Moramo se držati ustavnih rokov, zakona in poslovnika,« je včeraj poslankam in poslancem dejal predsednik države. Dodal je, da bi lahko razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev odložil le, če bi bil v času, ko bi ga Veber obvestil, da nima mandatarja, v tujini, če bi takrat zbolel ali bi imel kakšne druge obveznosti. A je zagotovil, da se prav nič od naštetega ne bo zgodilo. »Če bi za dan odmaknil podpis pod odlok o razpisu volitev, temu ne bi nihče nasprotoval. Da pa bi zavestno podaljšal rok, v katerem ne bi razpustil parlamenta, in ga utemeljeval z najbolj odkritosrčnimi razlogi, bi storil nekaj, kar bi bil nedopusten precedens za ravnanje predsednika republike,« je prepričan Pahor. Ocenil je tudi, da bi odlaganje volitev na pozni september pripeljalo do tega, da bi novo vlado dobili šele nekje pred božičem. »Toliko časa brez vlade, brez opravljanja pooblastil, mislim, da to ni dobra rešitev.
Potrč: V Sloveniji nimamo več državnikov
Tudi Miran Potrč, dolgoletni poslanec in nekaj časa tudi predsednik državnega zbora, meni, da je treba, ker že potekajo postopki za razpis volitev, spoštovati ustavne določbe in ustavne roke. Prepričan je tudi, da bi morali politiki prej misliti na to, v kateri čas bodo padle volitve. Cilja predvsem na odstopljeno premierko Alenko Bratušek, ki je po njegovem naredila napako, ker je prehitro napovedala odstop v primeru poraza na volilnem kongresu Pozitivne Slovenije (PS). »Zaradi nesoglasij v stranki, ne v državnem zboru ali koaliciji, je napovedala, da bo odstopila. Navadili smo se, da se odzivamo čez noč, brez premisleka, situacijsko in politično, ne kot državniki. V Sloveniji državnikov sploh nimamo več, in to me najbolj žalosti,« priznava Potrč in pritrjuje tistim, ki menijo, da je trenutni politični položaj neugoden ne glede na to, kdaj bodo volitve.
»Če jih bodo odlagali, bodo rekli: Poslanci so hoteli imeti še dve plači. Če bodo julija, pa bodo nove stranke očitale: Niso nam dali možnosti, ker se bojijo, da bi jim vzeli preveč glasov. Zapleteno bo v vsakem primeru,« ocenjuje starosta slovenskih parlamentarcev. Meni, da je v danih razmerah treba spoštovati ustavne roke, razpustiti parlament in razpisati volitve. In kdaj naj predsednik Pahor to stori? »Lahko odlaša dan ali dva, ko ga državni zbor seznani, da nima novega mandatarja, če bi z razpustitvijo državnega zbora zavlačeval, pa bi to pomenilo zelo samovoljno tolmačenje ustave,« razlaga Potrč.
Uhan: Ustava ni nekaj, kar je za vse večne čase vklesano v kamen
Toda nepovezani poslanec Brane Golubović, ki je nedavno izstopil iz poslanske skupine PS, Pahorju očita pasivnost, saj se je po njegovi oceni postavil v vlogo »zgolj slušatelja mnenj poslanskih skupin«, namesto da bi dal političnim strankam jasno vedeti, da je izvedba volitev v poletnem času z vidika udeležbe sporna. Predsedniku zato svetuje, naj po izteku 14-dnevnega in 48-urnega roka za iskanje mandatarja državni zbor razpusti s 15. julijem, volitve pa razpiše za 14. september. S Pahorjevo trditvijo, da je treba spoštovati zakonitost in ustavo, se strinja tudi sociolog Samo Uhan, a je prepričan, da so vsi postopki, povezani z odstopom predsednice vlade in razpisom predčasnih volitev, izpostavljeni pravni interpretaciji, ki po njegovem ni povsem ozka in enoznačna. »Ustava ni sama sebi namen, ni nekaj, kar je za vse večne čase vklesano v kamen, ampak nekaj, kar mora lajšati življenje ljudi. In če bodo volitve poleti, bo na preizkušnji legitimiteta političnega odločanja,« poudarja Uhan, kot možno rešitev iz te zagate pa omenja odloženo razpustitev parlamenta.
O morebitnem julijskem datumu predčasnih volitev bo najverjetneje presojalo tudi ustavno sodišče, saj je zunajparlamentarna stranka Solidarnost že napovedala, da ga bo – če se bo Pahor odločil zanj – spodbijala. Toda Potrč ocenjuje, da bi bilo bolje, če ustavni sodniki o tem vprašanju ne bi odločali. »Že tako si jemljejo pristojnost presojati o stvareh, ki so po mojem mnenju na meji vprašanja, ali so v njihovi pristojnosti ali ne. V konkretnem primeru ne bi presojalo zakona, temveč akt o razpisu volitev, tega pa ustavno sodišče nima v svojih pristojnostih,« pravi Potrč. Torej ustavni sodniki ne bi smeli odločati niti o datumu referenduma? »Ne!«
Vučko: Tudi dopustniki lahko glasujejo po pošti
Nekdanji predsednik državnega zbora se tudi sprašuje, ali bi bila v primeru volitev v poletnih mesecih res komu kratena volilna pravica. »Lahko bi rekli, da bi mu bila otežena, saj ni nujno, da glasuje na dan volitev. Lahko gre tudi na predčasne volitve,« pravi Potrč. Ker pa zakon o volitvah v državni zbor predpisuje, da so predčasne volitve mogoče največ pet dni pred dnem glasovanja, predlaga čimprejšnji popravek tega zakona, s katerim bi ta rok podaljšali. »Tisti, ki hoče voliti, mu najbrž ne bi bilo zelo pod častjo, če bi namesto 13. julija to storil 5. Kdor bi iz tega delal problem, pa išče dlako v jajcu,« meni Miran Potrč.
Ustavni pravnik Matevž Krivic vladi predlaga, naj zakon o volitvah v državni zbor dopolni tako, da bodo lahko dopustniki ne glede na letni čas glasovali tudi po pošti. Vendar Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije (DVK), poudarja, da to omogoča že veljavni zakon. »Kdor gre na dopust v Pireneje in ve, da bo v času volitev v tamkajšnjem hotelu XY, DVK obvesti, da mu tja pošlje volilno gradivo, in iz tujine torej glasuje po pošti,« nam je pojasnil Vučko. Dodal je, da zakon o volitvah v državni zbor volitve po pošti omogoča vsem, ki so na dan glasovanja začasno v tujini, ne glede na to, ali so tam zaradi službe, študija, dopustovanja ali česar koli drugega. Pogoj je le, da DVK o tem, da želijo glasovati iz tujine, obvestijo najkasneje 30 dni pred dnevom glasovanja, da glasovnico oddajo na pošto dan pred volitvami v Sloveniji (v soboto do polnoči), da ta na DVK prispe deveti dan od dneva volitev (do ponedeljka do 12. ure) in da ima volilec v tujini poštni naslov. Če bo, denimo napisal, da želi volilno gradivo prejeti pod tri palme nekje v Zambiji, ne da bi navedel naslov začasnega bivališča, kar je neki šaljivec že storil, pa DVK njegovi želji ne bo mogla ustreči.