Izjeme v vinjetnem sistemu bi pomenile korak nazaj

Ministrstvo: Obstoječi sistem cestninjenja ni idealen

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor poudarjajo, da je ljubljanska obvoznica posredno vključena v plačilo cestnine, vendar le v primeru, ko tovorno vozilo prevozi celoten cestninski odsek, na primer med cestninsko postajo Log na primorski avtocesti in cestninsko postajo Bič na dolenjski avtocesti. »Dejstvo pa ostaja, da je vožnja na avtocestnem omrežju znotraj posameznih čelnih cestninskih postaj za zdaj brezplačna, kar je značilnost tako imenovanih odprtih cestninskih sistemov. V Sloveniji je namreč približno 65 odstotkov avtocestnega omrežja cestninjenega v okviru zaprtega cestninskega sistema, 35 odstotkov omrežja pa v okviru odprtega sistema čelnih cestninskih postaj,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Tam se strinjajo, da obstoječi sistem cestninjenja za tovorna vozila ni idealen in skladen z načelom plačila po dejansko prevoženi razdalji, a to pomanjkljivost bi po njihovem mnenju lahko odpravili le z uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. V Darsu pa dodajajo, da po obstoječem sistemu cestninjenja vozniki tovornjakov v povprečju plačajo za 90 odstotkov avtocest in hitrih cest, preostale pa prevozijo brezplačno.

Država jemlje in ne ponuja alternative

Devetdeset odstotkov gor ali dol, dejstvo je, da tovornjak, ki vsak dan vozi na primer na relaciji Ljubljana–Grosuplje, ne plača nič za uporabo avtoceste, tisti pa, ki se na isti relaciji vsak dan vozi v službo z osebnim avtomobilom, mora plačati vinjeto. »To je sivo polje, ki sem ga – priznam – tudi sam čisto prezrl. Zadeva ni tako nepomembna, kot se morda zdi na prvi pogled. Nekateri tovornjakarji cele dneve in noči razvažajo tovor samo na lokalnem obroču in nikoli ne pridejo na plačljivo avtocesto, hkrati pa veliko bolj obremenjujejo in onesnažujejo avtoceste. Zato ni nobenega razloga, da bi bili oproščeni plačevanja cestnine,« je prepričan prometni strokovnjak Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo.

A čeprav bi bilo po njegovem mnenju logično tovornjakarje izenačiti z avtomobilisti in ne nasprotno, priznava, da avtomobilisti prave alternative v obliki javnega prevoza še vedno nimajo. Zato bi bilo prav, če bi začasno ukinili vinjete za vožnjo po obvoznicah, da bi lahko ljudje brezplačno dostopali do satelitskih primestnih naselij. »Dokler vlak in avtobus nista pravi alternativi in morajo ljudje dnevno uporabljati osebna vozila za pot v službo, bi bila to lepa gesta države. Navsezadnje so se razna spalna naselja na periferiji zaradi nižjih bivalnih stroškov gradila prav za Ljubljančane, ki se še vedno vozijo v službo v glavno mesto. Ne moreš nekaj samo dražiti in ne ponuditi alternative. Naša država pa samo jemlje, čeprav v isti sapi poudarja okoljsko naravnanost in podobne floskule,« je kritičen Brglez.

Obvoznica je bila zgrajena kot del mestnega omrežja

Odgovorni urednik Motorevije France Kmetič pa poudarja, da je bila obvoznica zgrajena kot del ljubljanskega cestnega omrežja. »Kaj je bolj pametno? Voznike speljati na obvoznico ali čez središče mesta? To je stvar prometne politike. Navidezno se gremo politiko trajnostne mobilnosti in zapiramo središče, a v bistvu nismo naredili nič. To, da si morajo tudi tisti, ki obvoznico uporabljajo samo za vožnjo po mestu, kupiti vinjeto, je le vrsta prisile. Cilj države je le, da se pobere čim več denarja. In tovrstne politike se država ne gre le pri ljubljanski obvoznici, temveč tudi marsikje drugje,« opozarja Kmetič.

»Kaj potem, če lahko do Lenarta peljem zastonj?«

Koliko je pravzaprav takšnih odsekov in obvoznic, po katerih se tovornjaki lahko vozijo zastonj, osebni avtomobili pa ne, smo povprašali tudi Dars. A namesto konkretnega odgovora so nam povedali le, da tovornjaki ne plačujejo cestnine na tistih odsekih avtocest in hitrih cest, ki prevzemajo promet znotraj regije v odprtem sistemu cestninjenja. Na vprašanje, ali niso pred časom celo razmišljali, da za vožnjo z osebnim avtomobilom po ljubljanskem obroču ne bo potrebna vinjeta, pa so nam odvrnili, da jim razprave na to temo niso znane. »So pa bile posamične zahteve in pričakovanja, da se iz enotno urejenega vinjetnega sistema izločijo določene cestninske ceste, ki pretežno prevzemajo promet v urbanem območju. Vsaj v enem primeru je Dars predlagal ustrezno prekategorizacijo cestninske ceste, ki pa ni bila upoštevana,« so pojasnili in dodali, da odločitve o sistemu cestninjenja in presoja o pravičnosti obeh cestninskih sistemov nista v njihovi neposredni pristojnosti.

Je pa zato v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, kjer menijo, da bi kakršna koli izjema v okviru vinjetnega sistema cestninjenja pomenila korak nazaj v prizadevanjih po zagotovitvi pravičnega sistema. »Ponovno bi namreč prišli do situacije, ko bi bili prebivalci posameznega območja na nek način privilegirani in ne bi plačevali cestnine za uporabo ceste, ki sicer izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje,« pravijo na pristojnem ministrstvu.

Privilegirani pa bodo – kot vse kaže – še naprej vozniki tovornjakov, čeprav v tem privilegiju ne vidijo nobenega privilegija. »Pa kaj potem, če lahko do Lenarta peljem zastonj? Kakšen prevoz pa je to? To ni omembe vreden prevoz, tako da zaradi tega res ni vredno zgraditi satelitskega cestninjenja, ki bi ga odplačevali naslednjih 300 let. Če bi namreč uvedli satelitsko cestninjenje, ki stane 400 milijonov evrov, vinjeta ne bi bila več 115 evrov, ampak 1000 evrov. Več kot bomo plačevali cestnine, dražji bo kruh v končni fazi,« meni Mariborčan Andrej Klobasa, sicer predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije.

Po njegovih besedah se s takimi vprašanji ukvarjajo predvsem tisti, ki bi se radi po avtocestah vozili brez vinjet. »Pa naj se! Meni je čisto vseeno, tudi če jih ukinejo. Problem je, ker je vse skupaj predrago, to pa zato, ker je v Darsu preveč zaposlenih in ker so gradili trikrat predrage avtoceste. Še vedno trdim, da bi lahko most, ki je bil vreden milijon evrov, obrtniki zgradili za 300.000 evrov,« je prepričan Klobasa.