"Trenutno namreč lahko te naprave nad gosto naseljenimi območji uporablja kdorkoli, morebitna nesreča pa bi lahko imela zelo daljnosežne posledice in bi zavrla številne koristne uporabe brezpilotnih letalnikov ob ustreznem upoštevanju temeljnih človekovih pravic," je zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Kot pojasnjuje v sporočilu za javnost, se uporaba brezpilotnih letalnikov v zadnjem času zaradi cenovne dostopnosti čedalje bolj širi - uporabljajo jih posamezniki, medijske hiše, podjetja, ki nudijo geodetske storitve.
Brezpilotni letalniki omogočajo številne koristne možnosti uporabe - na primer za hitro in varno ukrepanje pri naravnih nesrečah, izvajanje geodetskih storitev, nadzor nad infrastrukturnimi objekti, medijsko poročanje ter za naloge s področja policije, obrambe in obveščevalne dejavnosti.
A njihova še neregulirana uporaba po mnenju informacijske pooblaščenke po drugi strani predstavlja grožnjo varnosti, enakopravnemu nastopanju na trgu, možne pa so tudi posledice na pravice do varstva osebnih podatkov in zasebnosti.
Brezpilotni letalniki so namreč lahko opremljeni z različnimi senzorji, ki zajemajo raznovrstne podatke, med katerimi se lahko za različne namene zbirajo tudi osebni podatki visokega števila posameznikov brez njihovega vedenja in ustrezne pravne podlage.
V uradu ob tem poudarjajo, da tudi drugi organi za varstvo osebnih podatkov v EU ocenjujejo, da je nujno treba pristopiti k pripravi zakonskih pogojev za dopustnost uporabe brezpilotnih letalnikov. Precejšnje število držav EU je to že storilo.
V prvi fazi so se v uradu obrnili na agencijo za civilno letalstvo in ji ponudil strokovno pomoč s področja varstva osebnih podatkov, ki "mora biti v predpisih o uporabi brezpilotnih letalnikov ustrezno obravnavano". "V nadaljnjih fazah pa bomo pobudo za strokovno sodelovanje naslovili tudi na ministrstvo za infrastrukturo," še dodajajo.