Pri Grimsu se je zapletlo
Med kandidati za člane strokovne skupine o volilnih sistemih, ki so jih predlagali v NSi, SDS, SLS in PS, so pravniki Janez Pogorelec, Jurij Toplak, Lojze Ude in poslanec SDS Grims. Slednjega predsednica ustavne komisije Maša Kociper (PS) ni vključila v pripravljen predlog sklepa za imenovanje članov komisije. Kot je pojasnila, poslanci po dosedanji praksi v tovrstnih skupinah niso sodelovali, prav tako pa bo lahko Grims sodeloval kot član ustavne komisije in kot predstavnik predlagatelja ustavne spremembe, s katero bi uvedli dvokrožni večinski volilni sistem. Strokovno skupino bi naj namreč imenovali po tem, ko se na prejšnji seji ustavne komisije niso opredelili do omenjenega predloga SDS.
V SDS so vztrajali, da se Grimsa vključi v strokovno skupino. Kot je poudaril Jože Tanko (SDS), je Grims dober poznavalec volilnih sistemov. Kociprovo je tudi spraševal, kaj bi moral izpolnjevati, da dobi status priznanega strokovnjaka, kar naj bi člani strokovne skupine bili, in poudaril, da so v SDS svoj predlog oblikovali v skladu s pozivom k predlogu.
Pravnik Miro Cerar je izrazil prepričanje, da se Grims spozna na volilne sisteme, a je obenem tudi član ustavne komisije in poslanec stranke, ki je predlagala omenjeno spremembo ustave. Člani strokovne skupine doslej niso bili ne politiki ne člani ustavne komisije, kar daje skupini videz večje nepristranskosti in neodvisnosti, pravi Cerar.
Grims pa pojasnjuje, da stroka o volilnih sistemih ni enotna, strinja se zgolj v tem, da volilni sistemi v različnih okoljih različno učinkujejo. V Sloveniji se je po njegovih besedah pokazalo, da je proporcionalni volilni sistem deluje uničujoče, saj so vsako vlado manjši partnerji blokirali in izsiljevali, po volitvah pa se izgublja čas za oblikovanje koalicij.
Je sprememba sploh potrebna?
Razprava se je nato usmerila na prednosti in slabosti različnih volilnih sistemov ter na to, ali je v Sloveniji sploh potrebna sprememba volilnega sistema. Kot je dejala Ljubica Jelušič (SD), večinski volilni sistem ni pravi odgovor na razmere v političnem prostoru, kjer prihaja do razpršitve strank. Po njenem mnenju bi se morali na komisiji najprej jasno opredeliti, ali se sploh strinjajo z ustanovitvijo strokovne skupine, šele nato pa vanjo izbirati člane. To, da se peljeta oba postopka skupaj, je tudi eden od razlogov, da SD ni predlagala kandidata za člana skupine, je pojasnila.
Po mnenju Mateja Tonina (NSi) bi morali pri spremembi volilnega sistema slediti temu, da se z njo povečata stabilnost vlade in vpliv ljudi na izbor poslancev. Glede na to, da so nekateri strogo za večinski sistem, nekateri pa za proporcionalnega, je rešitev kombinacija teh sistemov, meni.
Rihard Braniselj (DL) pravi, da ima večinski sistem tako prednosti kot slabosti. Grimsovo mnenje o tem, kot pravi, pozna, želel pa bi si slišati še mnenje kakšnega drugega strokovnjaka. V DL po njegovih besedah v roku primernega kandidata niso našli, zato so prosili za podaljšanje roka. Enako so želeli tudi v DeSUS. S podaljšanjem roka so se nato strinjali tudi v SDS, a je Tanko predlagal, da se ta podaljšala na nekaj dni po javni predstavitvi mnenj.
Predsednica ustavne komisije slednjega predloga ni upoštevala in je rok podaljšala do torka do 12. ure.
Na skupni seji parlamentarne ustavne komisije in odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so člani tudi določili, na katera vprašanja naj bi javna predstavitev mnenj o volilnih sistemih, ki bo 5. maja, podala odgovore. Med drugim so to vprašanja, ali v Sloveniji potrebujemo ustavno spremembo volilnega sistema in zakaj, ali je sprememba volilnega sistema ključna za izboljšanje stanja v državi in kateri volilni sistem omogoča najbolj enakopravno zastopanost vseh delov Slovenije. Prav tako bo javna razprava prostor za odgovore na vprašanja o dvigu volilnega praga in uvedbi elektronskih volitev.
