Tomaž Rozman, ki je v različnih vladah poleg nalog glavnega šolskega inšpektorja opravljal še dela generalnega sekretarja na šolskem ministrstvu, bo očitno tudi v prihodnje vodil šolski inšpektorat. Po naših informacijah ga je namreč posebna natečajna komisija (PNK) med tremi kandidati ocenila kot strokovno najbolj primernega. A bi bila ta odločitev morda drugačna, če ne bi po hitrem postopku prišlo do bistvenih sprememb v sestavi PNK.

Slavko Gaber je bil tedaj v Ljubljani

Uradniški svet je v prvi polovici aprila v PNK imenoval Marijo Gregorc s šolskega ministrstva, profesorja na ljubljanski pedagoški fakulteti Slavka Gabra, glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja, za predsednico komisije pa je bila izbrana profesorica na ljubljanski fakulteti za upravo Polonca Kovač. Vendar so bili 28. maja, torej le dva dni pred že sklicano sejo komisije, Štrukelj, Gaber in Gregorčeva na korespondenčni seji uradniškega sveta razrešeni, namesto njih pa so bili v PNK imenovani Mihaela Novak Kolenko s šolskega ministrstva, Darko Štrajn s Pedagoškega inštituta in Janez Vodičar s fakultete za šport, ki so že dva dni kasneje opravili razgovore s kandidati.

Predsednica komisije Polonca Kovač, ki je ostala v komisiji, nam je pojasnila, da je do zamenjav prišlo zaradi neuspešnega usklajevanja termina seje, na kateri bi opravili razgovore s kandidati. »Razlog menjave PNK je bil torej izključno rokovne narave,« poudarja Kovačeva. A se Štrukelj s takšno razlago ne strinja. »Če bi obstajala volja, da se dobimo, bi v mesecu in pol zagotovo našli ustrezen termin,« je prepričan.

Kovačeva v odgovoru navaja, da so tudi za sejo 30. maja, ki je bila nato izpeljana v novi sestavi, trije člani prvotne komisije zaradi dopusta, službene odsotnosti in drugih obveznosti odpovedali udeležbo. A je po naših informacijah vsaj Gaber tedaj bil v Ljubljani in se je seje nameraval udeležiti. Prav tako nekateri razrešeni člani niso imeli občutka, da bi se z usklajevanjem termina res tako trudili, in ne razumejo, zakaj jih je čas nenadoma začel tako preganjati, da so jih morali zamenjati. Poslovnik namreč zgolj določa, da je treba postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti zaključiti v najkrajšem možnem času, nihče pa jih ni pozval, da morajo pohiteti. Poleg tega vlada že od začetka maja opravlja zgolj tekoče posle, v kar pa naj omenjeno imenovanje ne bi sodilo.

Stare zamere kot možni razlog za zamenjave

Zato je Štrukelj že zahteval pojasnilo uradniškega sveta o razlogih za njegovo razrešitev. »Glede na to, da ni bilo nobenega pojasnila, zakaj so zamenjali tri člane komisije, lahko zgolj ugibam, da so v nas videli oviro za imenovanje Tomaža Rozmana za glavnega šolskega inšpektorja,« razmišlja glavni tajnik Sviza. Naši viri na ministrstvu za izobraževanje navajajo, da naj Štrukelj in Rozman ne bi bila v najboljših odnosih. A glavni tajnik Sviza na to odgovarja, da z njegove strani ni bilo nobenega signala, da bi bil proti Rozmanu: proti bi bil, če bi iz pogovora s kandidatom presodil, da ne more ustrezno opravljati dela, za katerega kandidira. »Zato je ta odstranitev toliko bolj perverzna,« poudarja Štrukelj. Kot možni razlog za Gabrovo razrešitev pa nekateri omenjajo dogajanje na ministrstvu v času njegovega vodenja: tedaj je namreč prišlo na dan, da šolski inšpektor Rozman predava na šolah za honorar, zato so (neuspešno) iskali pravno podlago za njegovo razrešitev.

To pa naj ne bi bilo edino sporno Rozmanovo ravnanje na šolskem inšpektoratu. Kot smo že poročali, je tamkajšnji sindikat v minulih letih različne inštitucije večkrat obvestil o njegovih nenavadnih praksah (nepooblaščenem spreminjanju internih aktov, spornem zaposlovanju, prekoračitvi pristojnosti, nezakonitem videonadzoru zaposlenih...). Pred dnevi pa je bila proti njemu vložena tudi anonimna kazenska ovadba, v kateri se mu očita zloraba uradnega položaja.

Kovačeva je potrdila, da je bila nova PNK seznanjena tako z ovadbo kot tudi z dopisom sindikata, vendar je sklenila, »da političnih očitkov ni moč upoštevati, tehtne pa so lahko tiste navedbe, ki se nanašajo na (ne)strokovnost oziroma (ne)učinkovitost dela inšpektorata«.