Učenje vrednot se začne že zelo zgodaj v družini, nadaljuje pa se v vrtcih in šolah. Med prvimi vrednotami, ki se jih morajo naučiti otroci, so najenostavnejše, pravi švedski profesor za medicinsko etiko dr. Göran Hermeren. Mednje uvršča to, da otroci držijo obljubo, govorijo resnico, da so pošteni, ko je treba na primer med prijatelje razdeliti rojstnodnevno torto, da ne kradejo, lažejo in se učijo točnosti.
Šolarji pogrešajo humanost in pravičnost
Slovenski izobraževalni sistem na splošno močno izraža vrednote, je pokazala prva raziskava o vrednotah v izobraževalnem sistemu pri nas, ki jo je konec lanskega leta pripravil Inštitut za etiko. Ta po besedah koordinatorja dr. Kristijana Muska Lešnika ni preverjala, kako pomembne so posamezne vrednote za otroke, šolnike, vzgojitelje in starše, ampak kako so te vrednote vpete v šolski in vrtčevski vsakdanjik. Tako so zaposleni v vrtcih prepričani, da so med najbolj izraženimi sklopi vrednot v vrtcih pravičnost, kultura in tradicija, najmanj pa integriteta ter vrednote, povezane z življenjem, naravo in zdravjem. Starši vrtčevskih otrok takšnih razlik niso zaznali in menijo, da so vse vrednote enakomerno in močno izražene v vrtčevskem vsakdanjiku.
Nekoliko drugače je v šolah, je opozoril Musek Lešnik. Učenci (vključeni so bili tisti iz zadnje triade) so v šolah najmanj občutili humanost in pravičnost. Njihovi učitelji in drugi zaposleni v šolah prav te vrednote v šoli občutijo najmočneje, poleg njih pa še skrb za sočloveka ter znanje in modrost. V šolah so po njihovem mnenju šibko zastopane vrednote, povezane z življenjem, naravo in zdravjem ter integriteto. Starši šolarjev pa so kot najmočneje izražene vrednote v šolah najpogosteje zaznali tradicijo, kulturo ter skrb za sočloveka, najmanj pa pravičnost ter znanje in modrost.
Raziskava pa ima precej večjo uporabno vrednost od omenjene, meni Musek Lešnik. Vsaka ustanova, ki sodeluje v njej, lahko vidi, katera področja ima močneje razvita in na katerih je šibka. Za krepitev slednjih ima projekt, katerega del je raziskava, rešitve: usposabljanja zaposlenih, priročnike, filme, besedila in podobne pripomočke. Ustvarjajo jih tudi sodelujoči vrtci in šole sami, ne le strokovnjaki z inštituta – že v prvem letu izvajanja projekta je namreč nastalo kar 173 primerov dobrih praks. Vsaka institucija pa bo lahko spremljala tudi svoj napredek pri izražanju vrednot, saj bodo raziskavo ponavljali vsako leto.
Pasti učenja vrednot
Kljub vsemu se je o vrednotah, ki niso vidne in jih je težko izmeriti, tudi težko pogovarjati, zato smo preverili, kako so se jih v vrtcu v Novi Gorici lotili krepiti. Njihova ravnateljica Ksenija Dujec je pojasnila, da to počnejo že ves čas, saj takšne dejavnosti zajema že kurikulum za vrtce, torej program, po katerem delujejo javni vrtci. A dodatno so vrednote, kot so tovarištvo, strpnost, poslušanje sogovornika in podobne, želeli okrepiti zaradi krize vrednot, ki jo opažajo v slovenski družbi. »Prek dejavnosti z otroki vplivamo tudi na starše,« je dejala ravnateljica.
Tako so v vrtcu iskali vzornika in našli kar dva – hišnika in kuharsko pomočnico. S hišnikom so otroci izdelovali ptičje hišice, jih obesili v bližino igralnic in redno pripravljali hrano za ptice. S kuharsko pomočnico pa so mesili testo, izdelovali hlebčke in žemlje ter jih spekli in pojedli. Tako so otroci spoznali njuno delo, zaradi česar dogajanje v vrtcu bolje poznajo tudi njihovi starši. »To je zelo pomembno, da tudi za takšne poklice dobimo naslednike, ne samo za delo z računalnikom,« je dejal hišnik Zoran Milakovič.
Dr. Hermeren pa je opozoril tudi na pasti učenja vrednot. Dejal je, da morajo biti učitelji in vzgojitelji učencem dober zgled, saj se največ naučijo iz dejanj in manj iz besed. Najlaže je vrednote učiti z navajanjem primerov zapletov, otroke pa spraševati, kaj bi sami storili, če bi se znašli v takšnem položaju. Pri tem pa odgovorov učitelji ne smejo ocenjevati glede na lastno prepričanje, saj se učenje lahko sprevrže v pridiganje. Da bi se mu izognili, se lahko zatečejo tudi k filmom s podobno problematiko, k zgodbam in podobnim orodjem, ki so na voljo tudi sodelujočim v slovenskem projektu, je dodal.
