Bratuškova, ki se je udeležila dneva odprtih vrat v Arhivu RS skupaj z ministroma Urošem Čuferjem in Urošem Grilcem, je poudarila, da bo Slovenija z novelo dobila moderen in evropsko primerljiv zakon.
Celotna debata o arhivih se zgošča okoli 0,5 odstotka vsega gradiva
Minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Grilc pa je opozoril, da se celotna debata o arhivih zgošča okoli 0,5 odstotka vsega gradiva, ki ga hranijo arhivi, torej okoli gradiva Službe državne varnosti, ki je nastalo pred 17. majem 1990. Ob tem je poudaril, da novela zakona o arhivih odpravlja vse stopnje tajnosti, tako da ne bo več mogel nihče na kakršen koli način razglasiti to gradivo za tajno.
Poleg tega novela omogoča celotno gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990, za dostopno, je poudaril Grilc. To po njegovih navedbah pomeni, da bo dostopno postalo tudi gradivo predsedstva, sekretariatov in izvršnih svetov. Ker novela oži nabor občutljivih osebnih podatkov, bo po novem prosto dostopnega 75 odstotkov tega gradiva, po sedanjem zakonu pa le pet odstotkov, je še navedel.
Cenejša in učinkovitejša hramba elektronskega gradiva
Novela po njegovih besedah prinaša cenejšo, učinkovito hrambo elektronskega gradiva. »Sedanji zakon je glede tega povozil čas že zdavnaj,« je dejal.
Zato Grilc poziva ljudi, naj se udeležijo referenduma 8. junija in naj glasujejo za, »da bomo s tem dali zagotovilo, da bo arhivska zakonodaja ujela korak s časom«.
Ljudje morajo vedeti za vse zgodbe
»Vsi dosedanji referendumi niso imeli t. i. kvoruma. Ta je prvi po spremembi ustave in bo uspel samo, če bo na volišča prišlo več kot 350.000 ljudi, saj v nasprotnem primeru referendum ne bo veljaven,« je po pogovornem večeru za STA povedal Gorenak. Prepričan je, da smo Slovenci naredili šele prvi del osamosvojitve leta 1991, drugi del osamosvojitve pa bo pomenila zmaga na nedeljskem referendumu.
Pogovornemu večeru v Vipavi se je pridružil tudi Boštjan M. Turk, ki je poudaril, da je arhiv zgodba ljudi, ki so živeli pred nami. Po njegovem mnenju arhivov ne smejo zapreti oziroma omejiti vpogleda vanje, saj je pomembno, da ljudje zvedo za te zgodbe, da se take krivice kot njim v prihodnje ne bi več dogajale.
»Ko enkrat počrniš dokument, ni več originalen«
Po besedah Irglove v SDS nasprotujejo uveljavitvi zakonske novele o arhivih, ker izenačuje žrtve in storilce kaznivih dejanj ter zaradi postopka anonimizacije: »Po tem, ko enkrat počrniš dokument, ni več originalen, predvsem pa bi za tako anonimizacijo za vse arhivsko gradivo, ki ga imamo v Arhivu RS, potrebovali okrog 125 let.«
V nadaljevanju pogovornega večera so se v razpravo vključili tudi obiskovalci ter podprli govorce pri njihovih prizadevanjih, da bi imeli tudi v prihodnje možnost iskanja informacij in raziskovanja tudi v arhivih.