Po Grilčevih besedah novela prvič odpravlja vse stopnje tajnosti za gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1990, »kar pomeni, da arhiva nekdanje Službe državne varnosti v Sloveniji ne bo mogel zapreti niti Chuck Norris«.

Prosto dostopnega bo 75 odstotkov gradiva SDV

Novela po ministrovih besedah tudi oži nabor občutljivih osebnih podatkov, v katere vpogled ni mogoč, kar »pomeni, da bo po uveljavitvi novele namesto sedanjih pet odstotkov gradiva nekdanje Službe državne varnosti prosto dostopnega 75 odstotkov omenjenega gradiva«. Ob tem je poudaril, da ime in priimek ne bosta občutljiva osebna podatka.

Grilc tudi poudarja, da bodo novinarji in raziskovalci preko arhivske komisije še naprej lahko pogledali tudi v občutljive osebne podatke, kar pomeni, da novela pri tem ne spreminja ničesar. »Da pa novela jasneje določa postopek dostopa, kar prinaša predvidljivost, preglednost in pravno varnost za raziskovalce,« je dejal.

Bistvena razlika v javnem dostopu do arhivskega gradiva

Tudi direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je poudaril, da novela večjih razlik za raziskovalce oziroma za znanstvene namene ne prinaša. Bistvena razlika pa je po njegovih besedah v javnem dostopu do arhivskega gradiva, denimo ko gre za njegovo objavljanje na spletu. Po starem zakonu namreč gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ni mogoče javno objaviti, po novem pa bo to mogoče, s tem da se bodo prekrili občutljivi osebni podatki, je povedal.

Po ministrovih besedah bo Arhiv RS sicer nadaljeval z javnim objavljanjem arhivskega gradiva Službe državne varnosti, njihov cilj pa je, da ga objavijo v celoti. Kot pravi, bi bilo glede na dostopnost mogoče 75 odstotkov omenjenega gradiva objaviti takoj po uveljavitvi novele, preostalih 25 odstotkov, ki vsebuje občutljive osebne podatke, pa po anonimizaciji. Za slednjo računa, da bo v celoti izpeljana v treh letih.

Arhivi zaradi anonimizacije po navedbah SDS ne bodo odprti za vse

V SDS so se odzvali na navedbe ministra za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroša Grilca, da bodo z uveljavitvijo arhivske novele arhivi odprti za vse. Kot pravijo, so takšne navedbe nenavadne in zavajajoče, saj "arhivi zaradi postopka anonimizacije ne bodo mogli biti odprti za vse".

V SDS navajajo, da bodo po noveli, o kateri bo 8. junija potekal referendum, prosto dostopna le tista gradiva, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, "vendar pa je dodana raziskovalna vrednost takšnih gradiv vprašljiva". "Dokaz za to so dokumenti, ki jih ministrstvo za kulturo objavlja na svojih spletnih straneh. Od začetkov objavljanja teh dokumentov ni bilo na njihovi podlagi nobenega bistvenega razkritja," pravijo.

Novela bo po mnenju SDS otežila delo tudi raziskovalcem arhivov. Kot navajajo, so raziskovalci v praksi doslej vedno podpisali izjavo, da občutljivih osebnih podatkov ne bodo zlorabljali, primerov zlorabe pa tudi ni bilo. Po novem pa bo raziskovalec za to, da bo lahko gledal neanonimizirane dokumente, potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja, navajajo v SDS in dodajajo, da to zagotovo ne omogoča lažjega dostopa do arhivov.