Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, je bil konec februarja letos sprejet sklep o potrditvi predinvesticijske zasnove nove sodne stavbe v Ljubljani, s katerim je bila načeloma sprejeta odločitev, da bo nova sodna stavba stala na lokaciji Bežigrajski dvor, ob Dunajski cesti, kjer ima država v lasti zemljišče.
Za omenjeno lokacijo je bila pred izdelavo predinvesticijske zasnove po navedbah ministrstva izdelana tudi preverba, ali se na zemljišču lahko gradijo prostori sodnih organov. "Nadaljnjih aktivnosti pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo, zaradi česar bo treba predvidene roke za izgradnjo določiti na novo," pojasnjujejo na ministrstvu.
Z aktivnostmi za izgradnjo nove sodne stavbe je leta 2006 začel že nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm. Ministrstvo je na Masarykovi cesti v Ljubljani (med križiščema z Resljevo cesto in Metelkovo ulico) v ta namen za 4,2 milijona evrov tudi kupilo 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Izvedlo je tudi že javni natečaj za najboljšo arhitekturno rešitev, na katerem je bil izbran elaborat Matjaža Bolčine, Vojteha Ravnikarja, Uroša Rustje in Roberta Potokarja.
Na ministrstvu na vprašanje, zakaj stavba ne bo stala na Masarykovi cesti, če pa je ministrstvo parcelo kupilo prav v ta namen, odgovarjajo, da so pri obravnavi možnih lokacij omenjeni nakup sicer upoštevali, kljub temu pa je bila februarja letos s strani ministra Pličaniča po izdelavi predinvesticijske osnove kot najbolj racionalna izbrana lokacija Bežigrajski dvor. Zemljišče ob Masarykovi cesti pa je po novem predvideno za prodajo.
Zaradi zamenjave lokacije so šli v nič tudi stroški natečaja za arhitekturno rešitev za stavbo na Masarykovi, ki je bila izbrana na omenjenem natečaju. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, arhitekturna rešitev za določeno lokacijo namreč ni prenosljiva na drugo lokacijo.
Zapleta pa se tudi pri gradnji novega Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Lokacija zanj bi morala biti po lanskih napovedih ministrstva znana do jeseni letos, vendar se to do zdaj še ni zgodilo.
V tem primeru ima država sicer že na voljo zemljišče, in sicer približno 45.000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Bizoviku, kjer občinski prostorski načrt tudi omogoča takšno gradnjo.
Na vprašanje, kako to, da lokacija za nov zapor še ni izbrana, glede na to, da ima država na voljo omenjeno zemljišče v Bizoviku, na ministrstvu odgovarjajo, da se najboljšo varianto izbere v okviru potrjene predinvesticijske zasnove. Ko bo izdelan in potrjen ta dokument, bo lokacija dokončno izbrana, so zapisali za STA.
Ljubljanski zapori so sicer eni najbolj zasedenih v državi, zaradi njihove neprimernosti pa je morala država tudi že plačati odškodnino, ki jo je zapornikom dosodilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Znana je tudi prostorska stiska ljubljanskih sodišč, katerih predstavniki že dolgo opozarjajo na neprimerne prostore. Težava je tudi razpršenost, saj ljubljanski pravosodni organi poslujejo na skoraj 20 različnih lokacijah, pri čemer imajo najetih skoraj 27.000 kvadratnih metrov površin.
V novo sodno stavbo naj bi se sicer po načrtih ministrstva za pravosodje preselila ljubljansko okrožno in okrajno sodišče, ljubljansko delovno in socialno sodišče ter Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani.