Kljub dobičku, ki ga je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju: sklad) ustvaril v letih 2011 in 2012, kupuje vsako leto manj kmetijskih in gozdnih površin, kar naj bi bilo njegovo temeljno poslanstvo, saj ga dušijo finančne obveznosti do občin, denacionalizacijskih upravičencev, krajinskih parkov, Slovenske odškodninske družbe (Sod), letos ga čaka še dodaten izdatek – okoli dva milijona evrov nepremičninskega davka samo za kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih ima v upravljanju (davek na nezazidana stavbna zemljišča in na skladove oziroma državne objekte v ta znesek ni vštet).
V skladu z dolgoročno usmeritvijo naj bi sklad delež kmetijskih zemljišč v državni lasti povrnil na raven desetih odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, delež državnih gozdov pa povečal na 25 odstotkov vseh gozdov v državi. A ker zaradi pomanjkanja denarja kupuje vedno manj, gospodari le še z 19,94 odstotka vseh gozdov in z 8,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v državi. »Sklad ciljev ni dosegel, ker ni dovolj denarja,« poudarja poslanec Pozitivne Slovenije (PS) Branko Ficko in se sprašuje, zakaj vsako leto 7 do 8 milijonov evrov svojih prihodkov nameni Sodu (v letu 2011 mu je izplačal 1,8 in v letu 2012 2,3 milijona evrov), občinam (v letu 2011 3,2 milijona evrov, leto kasneje 3,5, za lani predvidoma 3,7 milijona evrov...), krajinskim parkom (pripadajo jim trije odstotki dobička, ki ga ustvari sklad...)... V PS se ne strinjajo s takšnimi finančnimi obveznostmi sklada in s tem, da denar ni porabljen namensko (ne vrača se v gozdove).
Državna sekretarka za kmetijstvo Tanja Strniša pravi, da so te obveznosti skladu naložene z različnimi zakoni, s spremembo zakona o gozdovih leta 2010, denimo, obveznost, da mora približno tretjino koncesijske dajatve, ki jo pobere za izkoriščanje državnih gozdov, izplačati občinam, na območju katerih so ti gozdovi. Računsko sodišče je kmetijsko ministrstvo že pred dvema letoma pozvalo, naj preuči smiselnost takšne zakonske rešitve, ki finančno slabi sklad, ali pa občinam vsaj z zakonom določi, da ta denar porabijo namensko. Ministrstvo je ves ta čas očitno spalo, saj je Strniševa šele včeraj obljubila, da bodo sledili temu priporočilu, ki je že od leta 2012 zapisano v revizijskem poročilu računskega sodišča.
Sklad je tudi zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom, zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev na osnovi določil zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po 72. členu zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa tudi zavezanec za plačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih je država vrnila v postopkih denacionalizacije. Ob koncu lanskega leta je imel »na vesti« še za 18,3 milijona evrov denacionalizacijskih obveznosti do 48 upravičencev.
Uganka je tudi, kaj bo po letu 2016, ko potečejo 20-letne koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti države. Kritiki so prepričani, da država koncesijskih pogodb z gozdnogospodarskimi podjetji ne bi smela podaljšati, ker zdaj dobi premalo denarja za les iz svojih gozdov. V novi koalicijski pogodbi, ki so jo koalicijske partnerice podpisale v petek, piše, da bo vlada po preteku dosedanjih koncesijskih pogodb uvedla gospodarjenje z državnimi gozdovi prek enovitega podjetja.
