A so se kasneje Bremčevi odločili za 400.000 evrov težko tožbo proti občini, ki naj bi bila po njihovem mnenju odgovorna za nesrečo. To pa predvsem zaradi tega, ker naj ne bi storila vsega, da bi usodno drsenje okoli 40.000 ton zemljine preprečila. Sodišče v Kranju je v svoji sodbi ugotovilo, da so tako reševalci, gasilci in ustrezne državne ustanove ravnali ob nesreči tako, kot predvidevajo predpisi, obenem pa je občina že leto prej prav tako začela ustrezne postopke ob dejstvu, da so se Bremčevi že počutili ogrožene. »Mi smo ves čas skušali biti v pomoč družini, ki jo je prizadela res velika nesreča. Obenem pa smo tudi ves čas zagotavljali, da za nesrečo nismo ne krivi ne odgovorni. Kajti naravne nesreče take oblike ni bilo mogoče preprečiti, občina pa je izvedla vrsto ukrepov, ko se je problem plazenja sploh začel pojavljati,« je prepričan župan Franc Kramar, ki je poudaril, da bi drugačna sodba v mnogočem ogrozila delovanje občine Bohinj, posredno pa lahko vplivala tudi na druge podobne postopke.
Odmeven je zlasti primer znanega bivšega smučarja Bojana Križaja, ki je v podobni zadevi v sporu s tržiško občino. Tam postopek še ni končan, nepravnomočna pa je tudi kranjska sodba. Njena utemeljitev pa vendarle opozarja na jasno razmejitev med naravno nesrečo in dogajanjem, ki ga povzroči človek. Čeprav so Bremčevi v tožbi navedli vrsto podkrepitev za svoj veliki tožbeni zahtevek, je na koncu obveljalo, da so že ob gradnji bili poučeni tudi, na kakšnem terenu gradijo (na bregu nad Srednjo vasjo). Domačini pa so kot priče tudi jasno povedali, da nevarnosti plazov prej niso zaznali, kar pač samo potrjuje, da prav nihče ni mogel slutiti in še manj preprečiti katastrofo, ob kateri so bila ogrožena tudi življenja štiričlanske družine, ki je takrat prebivala v hiši. Bremčevi imajo možnost pritožbe na sodbo prvostopenjskega sodišča, za zdaj pa morajo plačati tudi okoli 10.000 evrov sodnih stroškov postopka nasprotni strani.
