V Odeji so pretekla leta že organizirali spomladansko »čiščenje« z razprodajo svojih izdelkov na nekakšni tržnici ob tovarni, letos pa so jih prej opisani pomisleki kupcev vodili k temu, da dobesedno odprejo vrata in vsakomur razkažejo proizvodnjo. Obisk je presegel pričakovanja. Parkirišča v celotni industrijski coni so bila tako zasedena, da je bilo na sobotno dopoldne težko dobiti prosto parkirno mesto. Že res, da je večina hitela do stojnic in v trgovino zaradi ugodnih nakupov (mimogrede, kot so nam včeraj pojasnili v Odeji, so zabeležili rekordno prodajo), a zelo veliko se jih je odločilo tudi za ogled proizvodnje. Zagotovo je bilo obiskovalcev proizvodnje več kot 150. Toliko so namreč pripravili vrečk s skromnim darilcem v obliki majhnega vzglavnika. In so jih pripravili premalo.
»Sem Ločanka in res me je zelo zanimalo, kako izdelujejo vzglavnike, odeje in vse, kar pač že leta in leta delajo v Odeji. Ogled je bil zanimiv in izvedeli smo marsikaj novega. Neverjetno, kakšna polnila vse obstajajo in iz kakšnih materialov. Resnično smo se lahko prepričali, da gre za naravne in kakovostno narejene izdelke,« je povedala Marija Rihar, medtem ko se je njen vnuk Andraž najbolj navduševal nad največjim strojem z največ iglami.
Pet »vodičk« je vse sobotno dopoldne vodilo skupine po tovarni. Tudi direktorica in večinska lastnica Odeje Melita Rebič. Kako lahko tekstilno podjetje v teh časih, ki niso naklonjeni industriji, kaj šele tekstilni panogi, preživi, je bilo vprašanje, ki so ga zastavljali tudi obiskovalci. »Aktivno se usmerjamo na trge z rastjo in višjo kupno močjo. Skrbimo za unikatnost in kakovost naših izdelkov. Pri vseh naših kupcih je najpomembneje, da smo zelo fleksibilni. Številni naši partnerji cenijo naše razvojne zmogljivosti in sposobnost proizvesti zelo posebne izdelke. Zadnja leta postaja čedalje pomembnejše tudi dejstvo, da proizvajamo v Sloveniji oziroma v Evropi, saj to predstavlja zagotovljeno kvaliteto,« je pojasnjevala Rebičeva.
Drugo skupino je vodila tehnična direktorica Katja Zrimšek, obiskovalci so izvedeli tudi, da lahko v enem dnevu naredijo do 600 vzglavnikov in da bi jih radi še več (ker bi jih seveda lahko tudi več prodali), tako da načrtujejo nakup novega stroja. »Ljudje sprašujejo vse mogoče, od tehničnih podrobnosti, materialov, strojev do poslovnih rezultatov. Predvsem pa smo res hoteli pokazati, da vse res sami izdelamo in da smo ponosni na lasten razvoj. Presenečena sem nad obiskom, mislili smo, da bomo vsako uro peljali kakšno skupino, zdaj smo že na 15-minutnem intervalu.«
