Župan Škofje Loke Miha Ješe je pojasnil, da projekt presega okvirje proračuna in je za Škofjo Loko dejansko predrag. Loški občinski proračun je namreč »težak« dobrih 31 milijonov evrov, glede na letošnji proračun pa občina očitno pričakuje, da bo pobrala kar 3,6 milijona prispevkov ali več kot desetino celotnega proračuna.
Prav zaradi tega letijo očitki, da bodo imeli v tej občini enega dražjih komunalnih prispevkov v Sloveniji, občina se je tudi močno zadolžila, župan pa dodaja: »Ni nam preostalo drugega kot zaključek projekta, ki bo zadoščal za tri generacije. Pri izračunu za predlog odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in komunalnem prispevku pa nas je na koncu vodilo načelo enakomerne porazdelitve zneska, ki ga je treba zagotoviti iz žepov tistih, ki so ali se bodo priključili na omrežja. V proračunu tega denarja preprosto ni!« Gre za okoli 3330 objektov, za primerljivo osnovo pa so uporabili 500 kvadratnih metrov veliko parcelo, kjer stoji 200 kvadratnih metrov velik objekt.
2600 evrov za priklop
Priključek na kanalizacijsko omrežje bo tako stal povprečno 2660 evrov, kar ni bistveno dražje od sedanjega. Znižala se bo tudi celotna vsota oziroma komunalni prispevek za novograditelje v Škofji Loki (z 11.600 na 8800 evrov), podražil pa v Retečah (s 7000 na 8800), kjer pa do zdaj kanalizacije sploh niso imeli. Seveda je treba k temu dodati še stroške, ki pa se razlikujejo od občana do občana glede na dolžino oziroma zahtevnost priključka iz hiše do javnega omrežja.
Izračune bodo pod drobnogled vzeli občinski svetniki, že do zdaj pa je bila kritična Iniciativa za pravični komunalni prispevek, ki je opozorila na visoke zneske, slabo vodenje projektov, nejasno prikazovanje kriterijev za določanje višine prispevkov.
Dve tretjini bodo plačali občani
Dejstvo je, da bodo občani iz svojih žepov morali zagotoviti 60 odstotkov vseh sredstev pri veliki naložbi v okolje, ob zaključku del v najgosteje naseljenih delih občine (Škofja Loka, Rateče) pa ostaja še precej manjših krajev, kjer bodo ustrezno čiščenje odpadnih voda urejali do leta 2017. Predstavniki iniciative s prstom kažejo na občinske politike, ki so pred leti tak projekt sprejeli, a očitno dokončnih izračunov niso imeli ali pa se z njimi niso ukvarjali. Zdaj se je treba, saj sta Evropa in država povedali (in dali) svoje, občina se je že zadolžila, občane pa čakajo udarci po denarnicah ob dokončanju, kot pravi župan, najzahtevnejše naložbe v zgodovini Škofje Loke.