»Ne, tako zelenega božiča v Ratečah v zadnjih 65 letih še ni bilo. Leta 1994 je bilo skorajda zeleno, snega je bilo le za vzorec. Da pa bi decembra že padel sneg in do božiča skopnel, kot se je zgodilo tokrat – ne, česa takega se pa res ne spominjam,« je pripovedoval Franci Makše, ki je vse od leta 1948 pa do upokojitve pred desetletjem skrbel za meteorološko postajo Rateče, ki je danes (še vedno na njegovem vrtu) seveda samodejna.
Hecno je bilo opazovati otroke na prelep božični dan, kako so se sankali po edinem hribčku iz umetnega snega na kranjskogorskem smučišču. Žičničarjem je sicer uspelo zasnežiti še progo ob Mali Mojci, a je to za enega od vrhuncev zimske sezone, za kar božično-novoletni čas vsekakor velja, občutno premalo. Prvi naravni sneg je bilo mogoče najti šele ob koncu sicer s sprehajalci dobro obiskane doline pod Poncami, tam, že čisto pred kočo v Tamarju. Še najbolj na roko gre tako vreme graditeljem nordijskega centra Planica. Delavci so tekaški del (ogromna jama na mestu nekdanjih parkirišč) delali tudi za božič...
»Štiri leta že živim v Litvi in zares sem si za praznike, ko sem prišla domov, zaželela smučanja. No, zdaj pa tole... Pa ni hudega, malo se sončimo, sprehajamo, kaj dobrega pojemo. Vsaj vreme je čudovito,« je ob vznožju zelenega smučišča povedala Primorka Aprila Jasaitiene.
Napol prazni hoteli
Hoteli v Kranjski Gori bi morali biti običajno za božič polni, a so napol prazni. Še slabše je pri zasebnikih. »Za novo leto trenutno polnimo še zadnja prosta mesta, med božičnimi prazniki pa je zasedenost nekje na dveh tretjinah, podobno kot lani. Pričakujemo povišanje povpraševanja ob prvem snegu in možnosti smučanja. V zadnjih tednih je bilo prodanih največ silvestrskih in božičnih paketov, sledijo pa igralniški paketi. Med gosti prevladujejo Italijani, sledijo Slovenci, Hrvati in turisti iz Velike Britanije. Ruskih gostov pa je manj kot lani v istem obdobju,« so sporočili iz Hit Alpinee, ki obvladuje večino hotelskih zmogljivosti v Kranjski Gori.
Tudi drugje na Gorenjskem si želijo, da bi se napovedi uresničile in da bi danes res začelo obilneje snežiti. Te dni najbolj od ustaljene podobe odstopa Bohinj, ki je sicer letos dobil tudi v nižini manjšo pošiljko snega, a se ni obdržal. Tako je Vogel tudi po zaslugi odzivnih žičničarjev smučarska oaza, vse drugo pa precej mrtvo za enega od vrhuncev zimske sezone. Po novem letu računajo tudi na srbske in hrvaške goste, ki imajo te kraje in naravo radi že po tradiciji. Statistika je že sicer bolj klavrna. Do konca novembra je vse prej kot dobra: 120.000 gostov pomeni za desetino manj in 340.000 nočitev za 13 odstotkov manj v primerjavi z letom 2013. Zeleni december pa tega zagotovo ne bo popravil, čeprav za konec leta pričakujejo več kot 75-odstotno zasedenost.
Manjše smučišče pri Srednji vasi lahko zbudi le napovedano sneženje, Kobla ostaja sramota in veliko smučišče nad Bohinjsko Bistrico še vedno »sanjski« projekt. Če upoštevamo zaprte hotele (izstopa nekoč elitni Zlatorog), je slika popolna. Kljub trudu vseh v turizmu s prireditvami in z okoljem povezanimi projekti, Bohinj dejansko turistično nazaduje. Seveda pa bi napovedana pošiljka snega spremenila podobo, tudi zdaj namreč gostje prihajajo v Bohinj v povprečju za tri, štiri dni in Slovenci so med njimi še vedno v večini.
Bogate blejske prireditve
Bled v decembru ponuja resnično bogat izbor prireditev, lepo vreme je po tradiciji zvabilo enodnevne obiskovalce, ki za kavo tik ob jezeru plačajo za Slovenijo kar presenetljivih 2,5 evra. Zima ni bila nikdar blejski adut, letos ne more delovati niti manjše smučišče Straža. Če so tradicionalna silvestrovanja od nekdaj dobro zasedena, to nič kaj zimsko živahne podobe Bledu ne more dati. Prenovljena zunanjost lepega hotela Toplice in prenova v Parku sicer pomenita dobrodošli osvežitvi, za Bled pa je izredno dobrodošlo dogajanje na Pokljuki s svetovnim pokalom v dejansko mrtvi sezoni. Splošna ocena pa velja za oba turistična kraja: konec leta ne bo razveselil ne hotelirjev, ne žičničarjev, ne gostincev. Oziranje pod nebo od Krvavca do Kranjske Gore pa obenem že pomeni tudi preštevanje izpadlih smučarskih dni.
