Še pred dvema tednoma so se predstavniki občin z vladnimi dogovorili, da občine ohranjajo »status quo« glede nižanja povprečnine in ukinjanja sofinanciranja, a so se vpleteni že takrat zavedali, da bo tako stanje vzdržno le do rebalansa proračuna za prihodnje leto. Bojazni županov so se z napovedjo finančnega ministra Dušana Mramorja v celoti uresničile. Vlada tako ne popušča niti za ped, ostaja na enakih izhodiščih kot pred mesecem ali dvema.
Država jemlje (najmanj) osem odstotkov
Minister Mramor je tako napovedal dodatno nižanje povprečnine na 494 evrov, kar je 31 evrov manj kot v veljavnem proračunu za leto 2015 ali 42 evrov manj, kot je bila letošnja povprečnina. V grobem bi se prihodki občin iz naslova povprečnine (ki pa je daleč največji prihodek) znižale za skoraj osem odstotkov, država pa bi s tem prihranila dobrih 70 milijonov evrov. Država želi še 23 milijonov prihraniti na račun ukinjanja sofinaciranja investicij. Vse to bi se uresničilo z napovedanim rebalansom, kar pomeni, da se bo povprečnina spreminjala sredi leta, kar za občine predstavlja precejšnjo težavo pri pripravi občinskih proračunov in načrtovanju investicij.
A še večja težava je, da država ob napovedanem krčenju sredstev konkretno ne »pomaga« na odhodkovni strani. Pripravil naj bi se sicer interventni zakon z ukrepi za nižanje stroškov občin, a je slišati, da so pogajalci na tem področju še zelo daleč vsaksebi. Mramor županom tako svetuje, naj bodo bolj učinkoviti na področju pobiranja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in dopušča možnost dodatnega, celo zakonsko prekomernega zadolževanja za z evropskim denarjem podprte projekte.
Ti dve navodili pa s stališča županov nista sprejemljivi. »Finančni minister se sklicuje na boljše evidence za pobiranje nadomestila. Sprašujem se, kako smiselno bi bilo povsem na novo delati evidence, jih popravljati, spreminjati, če pa bo NUZS veljal le še prihodnje leto, saj minister v isti sapi napoveduje uvedbo davka na nepremičnine za leto 2016. Nadomestilo tudi sicer po žepu najbolj udari gospodarstvo, zato tudi njegovo višanje ni smotrno,« je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj. Glede zadolževanja pa je jasno, da so mnoge občine že zdaj prezadolžene. »Zadolževanje je sicer smiselno tam, kjer bi bila kakšna občina v škripcih pri sofinanciranju evropskih projektov, a se pojavi hud problem pri bankah. Zdaj, ko nam bodo dodatno znižali povprečnino, dodatno izgubljamo boniteto pri bankah. Banke nas že zdaj ocenjujejo kot kreditno nesposobne, tako da je posojilo izjemno težko dobiti,« je razložil Smrdelj.
Pogajanja naprej, a s skepso
Ob tem je treba dodati, da prav občine ustvarijo levji delež investicij, ki so ne nazadnje gonilo gospodarstva. Prav prihodnje leto pa bo zaradi izteka trenutne finančne perspektive EU še posebno intenzivno na tem področju.
»Za zdaj torej ostajamo vsak na svojem koncu, očitno se v vseh teh mesecih nismo dogovorili ničesar. Tudi glede ukrepov za nižanje stroškov ne pridemo prav daleč, tako da sem zelo skeptičen do učinkov pogajanj, ki pa se bodo po novem letu zagotovo nadaljevala,« je še dodal Smrdelj.
