Pol milijona nočitev

V občini na leto ustvarijo slabega pol milijona nočitev, a to še zdaleč ni dovolj za mirno spanje prezadolženega turističnega gospodarstva, ki komaj shaja iz meseca v mesec, kaj šele, da bi imelo dovolj denarja za naložbe, ki pa so za prihodnost turizma, kaj šele njegov razvoj, nujne. Največji hotelir Hit Alpinea ima več kot 20 milijonov dolgov, pred enim letom je hotele v upravljanje prevzela švicarska družba Sophos, pred pol leta sta dva največja prešla pod okrilje hotelske verige Wyndham in vsakomur znana hotela Larix in Prisank sta čez noč postala Ramada resort. Dva milijona evrov več prihodkov v dveh letih in milijonski dobički namesto izgube so bila pričakovanja Hita ob predaji poslov Švicarjem. Za zdaj se niti približno niso uresničila. Prihodki so lani ostali na skoraj enaki ravni kot leto prej, nočitev je bilo letos v prvi polovici leta približno toliko kot v enakem obdobju lani. »Število nočitev naj bi po zares slabi zimi povečali na račun močne poletne sezone, glede rezervacij za zdaj dobro kaže. O učinkih preimenovanja obeh hotelov pa je še prezgodaj govoriti,« je dejal direktor Hit Alpinee Maarten Boers.

Še za dolgove ni, kaj šele za naložbe

RTC Žičnice Kranjska Gora so (formalno) še vedno v lasti ŠC Pohorje, ki je v prisilni poravnavi, njegovi dolgovi pa na slabi banki. Kranjskogorski žičničarji imajo osem milijonov evrov dolga do dveh bank, na leto bi ga morali odplačati 1,3 milijona. Letošnja zima je prinesla prav za toliko manj prihodkov od pričakovanih, tako da z letošnjim »obrokom« ne bo nič. Glede na vse skupaj je jasno, da bodo banke prej ali slej žičnice v Kranjski Gori prodale. Za nakup morajo biti zainteresirani tako gospodarstveniki kot občina. »Pogovori z bankami tečejo v pravo smer, če bomo uspeli z odlogom plačila, bomo lahko kolikor toliko normalno poslovali. Žal niti sami ne vemo, kdo je pravzaprav naš pravi lastnik in ali smo res naprodaj. Potrebovali pa bi trdnega lastnika, ki bi lahko tudi kaj investiral,« je dejal direktor žičnic Roman Slivnik. Gradbeno dovoljenje za sedežnico Vitranc 2 je že dve leti v predalu in bo čez mesec dni poteklo. Podobno je z naložbo v zasneževanje. Denarja za naložbe ni. Pa za nakup?

»Ko bodo žičnice naprodaj, bomo pregledali vse možnosti. Ideja je, da se povežemo z gospodarstvom in skupaj vstopimo v lastništvo. Da, tudi občina. Za normalno ceno, seveda. Bojim pa se, da brez največjega turističnega igralca ne bo šlo,« je dejal župan Kranjske Gore Jure Žerjav in s tem imel v mislih seveda Hit Alpineo. »Seveda se zavedamo, da brez žičnic težko preživimo, a za zdaj nismo v taki kondiciji, da bi lahko vlagali v nove projekte,« je bil glede soudeležbe pri morebitnem nakupu povsem jasen direktor Alpinee Maarten Boers.

Še veliki nimajo...

In če nimajo veliki, kaj lahko storijo mali? »Močno si želim, da bomo zmogli. Se pa bojim, da bo čas, ko bomo prisiljeni to storiti, prišel kmalu, saj bomo z reševanjem žičnic reševali sebe,« je dejal znani kranjskogorski hotelir Slavko Miklič. In v isti sapi dodal, da časi za investicije še zdaleč niso primerni. »Težko shajamo iz meseca v mesec, težko poskrbimo zase, kaj šele da bi za druge. Niti primerjati si ne upam z našimi sosedi prek Karavank.« Tam (na Koroškem) so izračunali, da vsak evro v žičnice prinese dobrih šest evrov turističnega zaslužka. V zadnjih desetih letih so v žičnice vložili 600 milijonov, od tega regionalne oblasti 120 milijonov evrov.