116 stebrov nad čudovitimi kraji
Umeščanje daljnovodov v prostor je glede na slovensko zakonodajo sila zapleten postopek, občinski prostorski načrt za traso je bil, recimo, sprejet že leta 2009, aktivnosti za gradnjo povezave pa so se začele že leta 2005. Gradbeno dovoljenje so dobili avgusta lani. Tehnično najtežji del – gradnja 19 kilometrov dolge daljnovodne povezave, ki jo bo sestavljalo 116 dvosistemskih jeklenih stebrov na izredno zahtevnem terenu – se letos že izvaja. Zaključek gradnje daljnovodne povezave je predviden v letu 2015. Vrednost investicije bo predvidoma 13,5 milijona evrov.
Tovrstni posegi v prostor pa so pred časom že precej razburjali lokalno prebivalstvo. Med najbolj glasnimi je bil Tone Potočnik iz Zabrda pri Sorici, ki je (sicer neuspešno) že lansko jesen javno opozarjal na nedopusten poseg v naravo in uničevanje pogledov na najlepše vasi pod Ratitovcem od »Groharjeve« Sorice do Prtovča. Kot je priznal, podpore za svoje nestrinjanje potem med vaščani Sorice nenadoma ni več imel. V oči ga je bodlo predvsem to, da je Elektro Gorenjska »izsilil« gradnjo tudi z raznimi sponzorstvi in darili tako prebivalstvu (izleti, asfaltiranje cest) kot bojda tudi obema občinama. Potočnik, sicer častni občan občine Železniki in znani orglar, je danes še bolj razočaran: »Žal se ni dalo ničesar spremeniti, pa bi lahko daljnovod potegnili drugje ali pa ga, seveda za več denarja, gradili v zemlji. A očitno je cena za uničenje narave in pogledov nizka. Zadeva bo videti grozljiva, saj se že zdaj vidijo poseki in se ve, kje bodo stebri in žice. Pogled na čudovito cerkev sv. Marka v Spodnjih Danjah ne bo nikoli več enak,« je dejal Tone Potočnik.
Poseg v naravo očitno nujno zlo
Župan Železnikov Anton Luznar je poudaril, da sta gradnja daljnovoda in nemotena ter kakovostna oskrba doline z elektriko nujnost predvsem zaradi industrije, ki si izpadov električne energije ne more privoščiti, bohinjski podžupan Jože Sodja pa je ob tem poudaril še nujnost zaradi smučarskih centrov in lesne industrije. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektro Gorenjska, je namreč pojasnil, da bosta tudi Selška in Bohinjska dolina po zgraditvi daljnovoda imeli zagotovljeno dvostransko napajanje, kar zlasti v primeru naravnih nesreč pomeni zanesljivejšo oskrbo z elektriko, saj omogoča rezervno napajanje z druge strani. Hkrati pomeni tudi bolj kakovostno oskrbo, saj bo manj nihanj v omrežju.
