Občina Cerklje je v zadnjem obdobju ustanovila tudi svoj zavod za turizem, v preteklosti pa skušala v okolico privabiti vlagatelja, ki bi odprl hotel. Projekta niso uresničili, prav v zvezi s Krvavcem pa so velikokrat poudarili pomanjkanje gostov, ki bi ostali dlje časa, ker ni bilo prenočitvenih zmogljivosti na in pod smučiščem. Občina je kljub temu poskušala pomagati smučišču, na primer z boljšimi cestnimi povezavami, zaradi katerih je dostop do spodnje postaje kabinske žičnice že lažji.
»Dejstvo je, da mi s Krvavcem živimo, zato je razumljivo, da nas prodaja smučišča zanima, saj dolgoročno prinaša nova delovna mesta in prispeva k razvoju krajev v našem okolju,« je prepričan Čebulj, ki vodi nezadolženo občino, ki statistično vzbuja pozornost tudi zaradi tega, ker je po višini povprečne plače na zaposlenega vedno v slovenskem vrhu – tudi po zaslugi letališča. V Cerkljah pa se tudi jasno zavedajo, da brez strokovnega pristopa in privabljanja drugih vlagateljev projekt ne bo izvedljiv. »Kaže, da bi sodelovanje pri nakupu zanimalo tudi druge, ki delujejo v turizmu v tem okolju, in zato že intenzivno opravljam razgovore,« je še dejal Čebulj.
Rekreacijsko-turistični center Krvavec je imel lani dobrih 400.000 evrov dobička, na leto pa na Krvavcu smuča okoli 150.000 smučarjev. Unior je bil lastnik osem let, po dogovoru z bankami pa mora prodati svoje turistične zmogljivosti in očitno je prodaja Krvavca že napredovala.
