Berčon je še pred kratkim izrazil prepričanje, da bodo »Ljubljano prisilili v sodelovanje« s projektom severne obvozne ceste, ki so ga sicer Blejci pripravljeni tudi sami podpreti, računajo pa tudi na bodoče vlagatelje v kompleks zemljišč in nepremičnin ob vstopu na Bled. Toda za to bodo najprej segli v lasten žep z rebalansom proračuna, vlagatelji pa naj bi bili navdušeni nad načrti, »ker drugače ne bi prišel na Bled prvi človek Sberbank«, je vneto pojasnjeval direktor občinske uprave.
Stanovanja in parkirišča
Propadle Vezenine so eno tistih podjetij, ki je za seboj pustilo podrtijo in dolgove. Sberbank je res velik lastnik kompleksa zemljišč in nepremičnin na Selišah, kjer naj bi po blejskih zamislih zrasli naselje stanovanjskih hiš, varovana stanovanja, 400 parkirnih prostorov in tudi nova trgovina Mercatorja, ki naj bi bil prav tako ogret za naložbo v prihodnjih letih. Pozidava tega severnega dela Bleda bi bila velika naložba v prihodnjih letih, kraj pa bi si ob tem zagotovil severno obvozno cesto, ki bi dejanski status obvoznice dobila s sovlaganjem države zaradi nadaljevanja povezave proti Gorjam oziroma Pokljuki.
Oživitev načrtov o severni blejski obvozni cesti ob dejstvu, da je obstala mnogo pomembnejša južna obvoznica, govori veliko o pričakovanjih župana Janeza Fajfarja in njegove oblasti, ki računata, da bo država pristopila k reševanju prometnih zagat na Bledu. Kako v Ljubljani gledajo na ta pričakovanja, je mogoče ugotoviti iz odgovorov ministrstva, ki nima denarja niti za redno vzdrževanje državnih cest.
Pozidava Seliš oziroma spreminjanje podobe severnega dela Bleda v ljudem prijazno okolje z vedno zanimivimi novogradnjami je všečen projekt, ki ga bodo financirali v prvi vrsti zasebni vlagatelji. Zgodba o obvoznicah, ki bo terjala sodelovanje države, pa je obsojena na dolgoletno nadaljevanje v istem slogu kot do sedaj. Je pa zanimivo tudi odkrito stališče ministrstva, da bi lahko našli denar za financiranje blejskih obvoznic v tako imenovanem bencinskem centu.
