Že v ponedeljek bodo poškodovani na vrsto prihajali hitreje, pričakujejo v ljubljanskem UKC. Krizne razmere na urgenci nameravajo začasno blažiti z delom dveh upokojenih zdravnikov in dveh nezaposlenih zdravnikov specialistov prek podjemnih pogodb. Zaposleni, ki so v minulih dneh opozarjali na neznosne in nevarne razmere, naj bi se prihodnji teden vendarle sestali tudi z ministrico za zdravje Alenko Trop Skaza, ki so jo v bolnišnici zaman pozivali k odobritvi izrednih zaposlitev zdravnikov.
Pri varuhinji k ukrepanju zavezali Trop-Skazovo in Vrhunca
Šest dodatnih zdravnikov bodo lahko ob okleščenih ekipah zaposlili šele po sprejemu finančnega načrta bolnišnice, s katerim bo moralo soglašati še ministrstvo za zdravje. Takšno proceduro predvideva Zujf, pri njej pa vztrajajo tudi na ministrstvu. Bolnišnici predlagajo še, naj v pomoč poškodovancem začasno vključijo sobne zdravnike z drugih klinik. Zaposleni v UKC Ljubljana jim odgovarjajo, da so sobni zdravniki tudi drugje, na primer na abdominalni kirurgiji, že povsem vpeti v delo. Naj takoj ukrepata, so Trop-Skazovo in generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca (ne prva ne drugi se nista v minulih dneh javno opredelila do razmer na urgenci) pozvali tudi v uradu varuhinje človekovih pravic. Kako rešujeta težave, bosta morala poročati v osmih dneh.
Strokovni direktor UKC Ljubljana prof. dr. Sergej Hojker je včeraj opozoril, da bi morali predpisi omogočati normalno delo. Po njegovem na primer ni logično, da se bolnišnice z urgencami obravnava povsem enako kot osnovne šole, kjer je program dela vnaprej jasen. V največji bolnišnici opozarjajo tudi na stalno spreminjanje zahtev glede zmanjševanja števila zaposlenih pa tudi spreminjanje interpretacij Zujfa. »Ljudje, ki problematiko slabo poznajo, nam onemogočajo, da bi naredili, kar je najbolje za paciente,« se strinja strokovni direktor Kirurške klinike prof. dr. Matjaž Veselko.
Zastareli prostori
Sicer pa kadrovske težave niso od včeraj. »Na urgenci ves čas hodimo po robu, zato lahko kaj hitro pride do dekompenzacije. Žal se je to zdaj zgodilo v zelo nesrečnem obdobju leta, ko ljudje še smučajo, na cesti so že motoristi, hkrati ljudje po žledu pospravljajo gozd. To pomeni veliko poškodb, veliko jih je tudi težkih,« je pojasnil vodja travmatološke urgence asist. dr. Anže Kristan. Lažje poškodovane, ki bi smeli po strokovnih kriterijih na pomoč čakati do dve uri, bi morali ob nekajkratnem podaljšanju tega časa sproti spremljati, a je to ob gneči na hodnikih zelo težko. »Čeprav se vsi trudijo maksimalno, se lahko zgodi kaj, kar se sicer ne bi,« je opozoril Kristan. V preozkih hodnikih zastarelih prostorov je bolnike, ki se jim je stanje med čakanjem morda poslabšalo, še toliko težje opaziti. »Že pred dvanajstimi leti smo ugotovili, da je sedanja urgenca že popolnoma zastarela, a se ni od takrat spremenilo nič, le da je vse še slabše,« je spomnil predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo prof. dr. Matej Cimerman. Dokončanje nove urgence, ki se vedno znova odmika, je po njegovem več kot nujno. nk
